Z vzpostavitvijo prostega prehajanja državne meje oziroma ukinitvijo mejne kontrole na notranjih schengenskih mejah (tj. mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko) 21. decembra 2007 je slovenska policija na območjih ob notranji meji oz. na področjih, kjer varnostna problematika to zahteva, ustanovila policijske postaje za izravnalne ukrepe.

Njihova osnovna naloga je odkrivati in preprečevati čezmejno kriminaliteto in nezakonito priseljevanje, s čimer se "izravna" varnostni primanjkljaj, ki nastane z ukinitvijo kontrole na notranjih mejah.

Policijska postaja za izravnalne ukrepe (PPIU) je bila ustanovljena tudi za območje Policijske uprave Kranj.

Naloge in organiziranost enote, ki ima sedež na platoju Karavanke na Hrušici, v prostorih nekdanje Postaje mejne policije Karavanke, so v torek, 29. 1. 2008, predstavnikom medijev predstavili policisti in komandir enote Damjan Veternik.

Pri predstavitvi sta sodelovala tudi vodja Oddelka za izravnalne ukrepe v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi Melita Močnik in policijski inšpektor iz Sektorja uniformirane policije na PUKranj Andrej Zakrajšek.

Javnosti so predstavili tudi rezultate enomesečnega dela ter prostore in opremo, ki jo policisti uporabljajo pri delu.

Naloge Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj

Splošne naloge omenjene enote so zagotavljanje nacionalne varnosti, varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja na območju PU Kranj. PPIU na območju PU Kranj opravlja policijske naloge, za katere so poleg splošnih potrebne tudi posebne veščine in znanja ter posebna tehnična oprema.

Policisti te enote:

• ugotavljajo kršitve predpisov o državni meji in tujcih ter odkrivajo drugo čezmejno kriminaliteto;
• na podlagi določenih analiz načrtujejo in izvajajo poostrene nadzore za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje čezmejne kriminalitete, ilegalnih migracij, tihotapstva prepovedanih drog, orožja, streliva, ukradenih vozil ter uporabe neveljavnih ali ukradenih listin;
• izvajajo nadzor z uporabo optoelektronskih sistemov in preglede prevoznih sredstev, potnikov in prtljage z elektronskimi in fiberoptičnimi napravami;
• po mednarodnih sporazumih opravljajo naloge za čezmejno policijsko sodelovanje;
• opravljajo naloge prekrškovnega organa;
• sodelujejo z drugimi policijskimi enotami.

Metode in oblike dela policijskih postaj za izravnalne ukrepe

Policisti PPIU pri opravljanju nalog in pri njihovem načrtovanju upoštevajo varnostne razmere, določene analize tveganja o nedovoljenih migracijah, običajne kraje gibanja in prebivanja tujcev, ki nezakonito bivajo na območju policijske uprave oz. države, in pojavne oblike čezmejne kriminalitete. Svoje aktivnosti prilagajajo tudi trenutnim varnostnim razmeram.

Svoje naloge opravljajo z rednimi oblikami policijskega dela (opazovanjem, patruljiranjem, poostrenimi nadzori, varnostnimi akcijami ipd), za še učinkovitejše delo pa občasno izvajajo tudi skupne poostrene nadzore z drugimi policijskimi enotami in državnimi organi (carino, inšpekcijskimi službami).

Izravnalni ukrepi oz. ukrepi v notranjosti se izvajajo predvsem na cestnih komunikacijah, javnih prevoznih sredstvih (vlakih, avtobusih), v objektih in na njih ter v bližini objektov, pomembnih za čezmejni promet (železniške in avtobusne postaje, počivališča, bencinski servisi, gradbišča, delovišča ipd.).

Policisti PPIU imajo za te naloge (razen nalog na vlakih) večinoma posebej opremljena civilna službena vozila, oblečeni so v civilna oblačila.

Organizacija enote

V enoti je poleg vodstva enote, komandirja in pomočnika komandirja še 18 policistov.

V mesecu dni oziroma od 22. 12. 2007, ko so začeli v polni meri izvajati izravnalne ukrepe v notranjosti, so policisti te enote:

• zasegli prepovedano drogo,
• izrekli več glob tujim državljanom, ki pri sebi niso imeli ustreznih dokumentov ob ugotavljanju istovetnosti,
• izdali več plačilnih nalogov voznikom motornih vozil, ki so kršili cestnoprometne predpise,
• izrekli več glob po Zakonu o varstvu javnega reda in miru,
• obravnavali migrante in prosilca za azil,
• izrekli več glob tujcem po Zakonu o tujcih, ki niso imeli urejenega statusa bivanja in zaposlovanja,
• poleg tega pa izvedli tudi več poostrenih nadzorov na vlakih in drugod.

Pravna podlaga za ustanovitev in delovanje policijskih postaj za izravnalne ukrepe

Kot pravno osnovo za delovanje enote je treba upoštevati predvsem evropski pravni red in obveznosti Slovenije pri njegovem izvajanju.

Navedeni so le nekateri predpisi, še posebej tisti, s katerimi so bile v slovensko nacionalno zakonodajo prenesene določbe evropskega pravnega reda:

• Zakon o policiji, ki v 3. členu določa temeljne naloge policije (varovanje življenja in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter prijemanje storilcev kaznivih dejanj oz. prekrškov, vzdrževanje javnega reda in miru idr.).
• Zakonik o Schengenskih mejah, ki v svojih določbah poleg standardov za nadzor zunanje schengenske meje določa tudi temeljne naloge, ki so posredno ali neposredno povezane z ukrepi policije v notranjosti. V 11. členu npr. opisuje domnevo o izpolnjevanju pogojev glede trajanja bivanja državljanov tretjih držav, v 21. členu pa določa, da odprava nadzora na notranjih mejah ne vpliva na izvajanje policijskih pooblastil v skladu z nacionalno zakonodajo, če izvajanje teh pooblastil nima enakovrednega učinka kot mejna kontrola. Zato se izvajanje policijskih pooblastil v notranjosti ne sme enačiti z izvajanjem mejne kontrole, saj gre za nadzor oz. ukrepe v notranjosti.
• Zakon o nadzoru državne meje vsebuje najpomembnejšo pravno podlago za izvajanje ukrepov v notranjosti v 35. členu, ki določa, da se za preprečevanje nedovoljenega vstopa in bivanja na ozemlju Slovenije, za preprečevanje in odkrivanje čezmejne kriminalitete na mednarodnih cestnih povezavah in objektih, pomembnih za čezmejni promet, če to opravičujejo varnostne razmere, ugotavlja identiteta oseb, opravi osebna kontrola, kontrola prevoznega sredstva in kontrola stvari.
• Zakon o tujcih in Zakon o prijavi prebivališča: eden sestavnih delov policijskih postopkov s tujci mora biti tudi preverjanje zakonitosti vstopa, pravnega naslova za zadrževanje oz. prebivanje (bivanje) ter pri daljšem bivanju v naši državi tudi preverjanje obveznosti prijave prebivališča. Zakon o prijavi prebivališča določa obveznost tujca, da si v naši državi prijavi prebivališče. Obveznost velja tako za krajše obiske kot tudi za prebivanje v državi na podlagi dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje. V obeh primerih gre za nadzor nad bivanjem tujcev v Sloveniji predvsem zaradi odkrivanja morebitnih zlorab oz. oblik nedovoljene migracije.