Vse, ki se v teh vročih poletnih dneh zadržujete ob morju, rekah in jezerih ali ki se tja šele odpravljate, v policiji ponovno opozarjamo na osnovne preventivne ukrepe, ki jih morate upoštevati za večjo varnost v in ob vodi. Na posebno previdnost opozarjamo tudi jamarje in potapljače. Ob tej priložnosti smo danes, 22. julija 2008, v regatnem centru Zaka na Bledu pokazali tudi delo policistov potapljačev iz Specialne enote.

Preventivni nasveti za varno kopanje in potapljanje

Nikoli ne skačite v vodo, če niste prepričani o njeni globini!

Boris Rojs iz Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi je predstavil nekatere aktivnosti in ukrepe policije, s katerimi poskušamo zagotavljati varnost življenja in premoženja ljudi ter varovanje okolja. Kot je dejal, policisti tudi letos v okviru svojih rednih nalog preventivno svetujejo in opozarjajo na nevarnosti, ki pretijo kopalcem, potapljačem, udeležencem vodnih športov in uporabnikom vodnih plovil. Aktivnosti izvajajo predvsem tiste policijske enote, na območju katerih so večja naravna kopališča, kopališča in morska obala.

Zvočni posnetek Borisa Rojsa iz Sektorja splošne policije v UUP GPU

(Datoteka za prenos)

Nasveti za kopalce

Inšpektor Rojs je opozoril, da je kopanje varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene, saj t. i. divja ali črna kopališča nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Če se kopate tam, se kopate na lastno odgovornost! Za varno kopanje je dobro upoštevati tudi naslednje nasvete:

• ne skačite v kalno vodo in vodo, če ne poznate njene globine,
• vroči oz. razgreti ne skačite v mrzlo vodo,
• nikoli ne puščajte otrok brez nadzorstva,
• ne plavajte sami na daljše razdalje,
• ne plavajte pod vplivom alkohola, prenajeti ali lačni,
• vodni tokovi, vrtinci in tolmuni predstavljajo so dodatna nevarnost za utopitev,
• naprave na kopališčih uporabljajte po navodilih in po svojih zmožnostih,
• otroku do 7. leta starosti ni dovoljen vstop na kopališče brez spremstva staršev, skrbnika oz. odgovorne osebe

Vse kopalce in druge obiskovalce obale in kopališč ob tej priložnosti opozarjamo tudi na varovanje svojih stvari, saj na oddih skupaj s kopalci potujejo tudi storilci kaznivih dejanj. Sicer bo policija tudi letos na kopališčih in na Obali dodatno prisotna tako z uniformiranimi policisti kot policisti v civilnih oblačilih. Vlomilci in tatovi niso na dopustu!

Kopališki red in reševalci iz vode

Na kopališču in naravnem kopališču veljajo posebni varnostni ukrepi pred utopitvami, kopališki red, organizirana je reševalna služba s predpisanimi nalogami vzdrževanja reda in reševanja iz vode. Glavno vlogo pri neposrednem zagotavljanju varnosti kopalcev imajo namreč še vedno reševalci iz vode. Ti imajo nekatera posebna pooblastila, saj lahko kopalca identificirajo in mu prepovejo uporabo objektov in naprav za kopanje, če s svojim ravnanjem očitno ogroža sebe ali druge kopalce. Prav tako reševalec o neupoštevanju njegovih navodil obvesti policijo, ki lahko kopalcu izreče globo 400 evrov.

Ukrepi policije

Policija bo na kopališčih represivno ukrepala predvsem zoper tiste, ki bodo:

• kršili kopališki red, kadar bi oseba ogrožala druge ali sebe,
• se kopali tam, kjer to ni dovoljeno,
• se kopali izven 150-metrskega priobalnega pasu,
• namerno onesnaževali kopališko vodo.

Skupaj je v Sloveniji v zadnjih štirih letih utonilo 56 oseb. Število utopitev rahlo upada (povprečno jih je 14 letno), od tega jih je največ v rekah (23), na morju (11), jezerih (4) in v bazenih (3). Več kot 80 % utopljenih je moških, ki so najpogosteje stari od 44 do 64 let (25 utopljenih), najmanj pa se utopi mladih, starih od 7 do 24 let (2 utopljena). Najpogostejši vzrok utopitev plavalcev je neupoštevanje pravil in kopanje pod vplivom alkohola, medtem ko potapljači pogosto precenijo svoje sposobnosti in zmožnosti.

Policija je obravnavala 33 kršitev določb Zakona o varstvu pred utopitvami (povprečno dobrih 8 letno). Najpogostejša je kršitev, da oseba o utapljanju ali utopitvi ne obvesti pristojne službe. Obveščati je namreč treba Center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo (telefonska številka 113), na morju pa Upravo RS za pomorstvo. Drugi pogosti prekrški so še, da osebe ne označijo potapljanja, pogoste so tudi kršitve kopališkega reda.

Slovenije se drži sloves države z veliko stopnjo samomorov. V zadnjih štirih letih se jih je v Sloveniji zgodilo 1.830, od tega 80 z utopitvijo oz. 4 % (povprečno 20 letno). Samomor je bil vzrok utopitve pri 63 % žensk in 37 % moških.

Policisti potapljači Specialne enote so na Bledu pokazali, kako bi potekalo iskanje trupla v vodi. Na fotografiji priprave pred potopom.

Policisti potapljači Specialne enote

Pripadniki Specialne enote z drugimi enotami policije na območju celotne Slovenije pogosto sodelujejo pri najzahtevnejših varnostnih nalogah, tudi pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj, iskanju pogrešanih, utopljencev ipd, je povedal predstavnik Specialne enote Milan Tomažin, tudi sam policist potapljač in inštruktor za potapljanje.

Zvočni posnetek Milana Tomažina iz Specialne enote

(Datoteka za prenos)

V okviru Specialne enote zato delujejo tudi policisti potapljači, vseh skupaj je šest, ki so vrhunsko usposobljeni za delo v specifičnih, oteženih razmerah pod vodo, na primer za iskanje trupla v vodi, pregledovanje rečnih strug in iskanje predmetov, s katerimi so bila storjena kazniva dejanja, pa tudi za druge krizne situacije, na odprtem morju, v pristaniščih, na različnih plovilih ipd. Med najbolj nevarnimi potopi so potop pod ledom ali v rovih.

Obiski jamarjev in potapljačev v slovenskih rekah in jamah so v zadnjih letih čedalje pogostejši. Gre za lep, a tudi zahteven in zelo nevaren šport. Med potapljanjem se lahko najmanjša napaka konča usodno, zato ne bodo odveč naslednji nasveti:

• biti morate ustrezno fizično in psihično pripravljeni,
• zavedati se morate svojih zmožnosti in omejitev,
• pri potopu upoštevati vremenske razmere, stanje vode, vidljivost, načrt jame ...
• potop morate načrtovati,
• vedno se potapljajte v paru,
• obvestite domače ali prijatelje o kraju in času potopa (začetku in koncu),
• v vozilu na vidnem mestu pustite obvestilo o potopu in potapljaški kategoriji ter telefonsko številko osebe, ki ima podatke o potopu,
• območje potopa zavarujte s površinsko bojo,
• pred potopom ne uživajte alkoholnih pijač,
• zavedajte se, da se potopi na globini nad 40 metrov štejejo za tehnično potapljanje, zato se seznanite tudi z zakonskimi predpisi s tega področja.

Policist potapljač Zlatko Rizvič pa je, ko je po iskanju "mrtvega" kolega v globini sedmih metrov pod vodo takole pogledal iz mrzlega blejskega jezera (voda je imela le 18 stopinj Celzija), opozoril na nekaj varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri potapljanju ali spuščanju v jame.

Zvočni posnetek Zlatka Rizviča

(Datoteka za prenos)

Tujci morajo tehnično potapljanje prijaviti policiji

Tuj državljan mora krajevno pristojno policijsko postajo obvestiti o nameravanem tehničnem potapljanju. Tehnično potapljanje pomeni potapljanje z avtonomno potapljaško opremo v podzemnih jamah, rudnikih in drugih objektih, izvirih, podzemnih vodotokih in pod ledom, kjer globina potapljanja lahko preseže 40 metrov. Tujec mora biti nezgodno in življenjsko zavarovan ter usposobljen za potapljanje.

Pri potapljanju ga mora spremljati slovenski državljan, ki je usposobljen za potapljanje v skladu s tem zakonom. Policijska postaja posamezniku izda Potrdilo o prijavi tehničnega potapljanja, ki vsebuje osebne podatke, datum in uro prijave ter kraj potapljanja.

Potapljanje ni dovoljeno na območjih, ki so varovana s predpisi o varstvu narave ali drugimi predpisi, ki na določenem območju prepovedujejo potapljanje.

Organizacija prireditev ob ali na vodi

Poleti se številne prireditve odvijajo ob, v ali na vodi. Organizator mora za organiziranje takšnih prireditev pridobiti dovoljenje upravne enote po predpisih o javnih zbiranjih, na morju pa dovoljenje Uprave RS za pomorstvo.

Za preprečitev in varstvo pred utopitvami pa mora organizator zagotoviti:

• ustrezne ukrepe varstva pred utopitvami,
• zadostno število ustrezno usposobljenih reševalcev iz vode,
• predpisano, ustrezno in brezhibno reševalno opremo in sredstva za reševanje.

Organizacija vodnih športov

Organizator športne dejavnosti na in ob vodi, ki se odvija po predpisih o športu, mora zadostiti enakim pogojem.Dodatno pa mora organizator, ki trži dejavnost raftinga, kajakaštva, soteskanja in drugih podobnih dejavnosti, za vsako skupino zagotoviti reševalca iz vode na divjih vodah, predpisano opremo in sredstva za reševanje.

Pri vodnih plovilih je treba paziti predvsem, da plovilo in osebe izpolnjuje pogoje za plovbo, in sicer:

• tehnična brezhibnost,
• registracija,
• usposobljen upravljavec plovila,
• da na plovilu ni več oseb, kot je dovoljeno
• da je tovor pravilno razporejen,
• odsotnost vpliva alkohola, mamil, zdravil,
• pravila srečanja in plovbe mimo,
• uničuje naravo in ogroža življenje ljudi

Policija je na vodah obravnavala 25 nesreč s ploviili oz. povprečno šest letno. Najpogostejši vzrok nesreč so neizkušenost upravljavca in vremenske razmere. Posledice pa so trčenje v objekt na vodi in potopitev plovila.

V drugi polovici leta 2006 je začel veljati novi Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki med drugim določa, da je kampiranje prepovedano na javnih in drugih dostopnih krajih, ki za to niso posebej namenjeni.

V zadnjih treh letih (od leta 2006, ko je začel veljati ZJRM-1, do konca leta 2008) je policija obravnavala 1.119 kršitev nedovoljenega kampiranja (tj. povprečno 450 letno). Globa za ta prekršek znaša 83 evrov.

Onesnaževanje voda je kaznivo!

Osebe, ki s svojimi dejanji povzročijo nenadno in prekomerno onesnaženje voda, ki lahko povzroči nastanek hujših posledic za okolje in ogrozi življenja ljudi in premoženja, storijo kaznivo dejanje zoper okolje in prostor.

S 1. novembrom 2008 je namreč v Sloveniji začel veljati tudi nov Kazenski zakonik, ki je povzel določbe nove evropske zakonodaje na kazenskopravnem področju. Zakonik natančneje določa kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine ter predpisuje tudi kazni. Zakonik natančneje določa tudi kazniva dejanja onesnaženja morja in voda z ladij. Skladno z Direktivo proti onesnaževanju morja z ladij je kaznivo dejanje vsak izpust kemikalij, nafte ali drugih onesnaževal (tudi odpadkov) v morje, reke ali jezera. Storilci takega dejanja se kaznujejo z zaporom do petih let oz. do treh let pri malomarnih dejanjih, če pa zaradi dejanja umre ena ali več oseb, je lahko izrečena kazen tudi do dvanajstih let zapora.

Prva pomoč pri utopitvah

Po besedah policijskega inšpektorja Borisa Rojsa je dobro poznati tudi osnove prve pomoči pri utopitvah, in sicer tako glede samega reševanja iz vode kot nato pri oživljanju po rešitvi iz vode. Več o tem na spletni strani policije: Prva pomoč pri utopitvah.