Nacionalni preiskovalni urad, Uprava kriminalistične policije in Inšpektorat RS za notranje zadeve so začeli delovati v novih, sodobnih prostorih na Dimičevi ulici v Ljubljani, ki bodo okoli 300 zaposlenim kriminalistom, preiskovalcem in inšpektorjem omogočali kvalitetno in poglobljeno delo.

Nacionalni preiskovalni urad je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na državni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije; v določenih primerih pa tudi s področij organizirane kriminalitete, kriminalitete, povezane z novimi informacijskimi tehnologijami, in zahtevnejših oblik klasične kriminalitete. Urad je z delom začel 1. januarja 2010.   Predstavitev Nacionalnega preiskovalnega urada

Novo stavbo so 1. februarja 2010 slovesno odprli predsednik vlade Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek.

Zvočni posnetek izjav Pahorja, Kresalove in Gorška

Nagovor Roberta Črepinka (velja govorjena beseda)

Delo novoustanovljenega Nacionalnega preiskovalnega urada je za začetek obširneje predstavil Robert Črepinko, po pooblastilu generalnega direktorja policije njegov začasni vodja. »Ne pomnim, da bi kateri koli projekt kriminalistične policije v zgodovini povzročil toliko zanimanja v javnosti, kot ga je ravno ta,« je dejal Črepinko. Po njegovem je izredno pomembno, da je urad del kriminalistične policije, »saj lahko le enovita, enotna, učinkovita policija uspešno preiskuje najzahtevnejše oblike kriminalitete.« Poudaril je še, da gospodarske kriminalitete, korupcije in drugih težjih oblik kriminalitete ni mogoče uspešno in učinkovito preiskovati brez neposrednega, tesnega in učinkovitega sodelovanja vseh dejavnikov, organov in inštitucij na tem področju, tako doma kot v tujini.

»Z gospodarskim sodelovanjem v Evropski uniji in zunaj nje se širi tudi prostor izvrševanja kaznivih dejanj. Dobro mednarodno sodelovanje je zato ključno za uspešnost našega dela,« je dodal Črepinko in med gosti pozdravil direktorja Europola Roba Wainwrighta in Karija Rantamo, namestnika direktorja finske policije. Slovenski nacionalni preiskovalni urad je namreč nastal po vzoru preiskovalnega urada na Finskem, ki pa ga je Slovenija še nadgradila z multidisciplinarnim pristopom.

Govor Roba Wainwrighta (velja govorjena beseda)

Tudi direktor Europola Rob Wainwright je v svojem govoru poudaril, da mednarodno sodelovanje in izmenjava najboljših praks prinašata odlične rezultate. »Z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada postaja slovenski boj zoper organiziran kriminal še močnejši,« je povedal Wainwright, ki je ob tem izpostavil podobnost z Europolom, organom kazenskega pregona Evropske unije: »Skupno nam je poslanstvo, da se borimo proti organiziranemu kriminalu, kibernetskemu kriminalu in drugim kompleksnim oblikam kaznivih dejanj.«

Govor mag. Aleksandra Jevška (velja govorjena beseda)

Direktor Uprave kriminalistične policije mag. Aleksander Jevšek je kot osrednji govornik na slovesnosti izpostavil naša prizadevanja, da bi še uspešneje in učinkoviteje odkrivali in preganjali gospodarski kriminal in korupcijo. V primerjavi z razvitimi evropskimi policijami je slovenski NPU v marsičem »svojevrsten in korak naprej,« je mnenja Jevšek, saj »spreminja filozofijo sodelovanja inštitucij nadzora, odkrivanja in pregona v predkazenskem postopku ter združuje znanje in izkušnje v specializirane preiskovalne skupine, ki jih usmerja državno tožilstvo.«

Poudaril je še, da smo se preiskovanja kriminalitete visokih tehnologij v slovenski policiji lotili z organizacijskimi, kadrovskimi in tehnološkimi rešitvami: »Koncept kriminalistične obveščevalne dejavnosti ter strateške in operativne analize kriminalističnih informacij postavljamo tako, da bo omogočal proaktiven pristop pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete. Omogočal bo kroženje informacij med lokalno, regionalno in državno ravnijo, vključujoč NPU, in s tem onemogočal delitev kriminalitete na 'našo' in 'vašo', saj smo za varnost državljank in državljanov odgovorni vsi skupaj.«

***

Današnja slovesnost je bila namenjena tudi 60-letnici izhajanja Revije za kriminalistiko in kriminologijo. Vodilna slovenska znanstveno-strokovna revija izhaja štirikrat na leto, v sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo pa jo izdaja Uprava kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Govor dr. Gorazda Meška ob 60-letnici revije za kriminalistiko in kriminologijo (velja govorjena beseda)

Ob tej priložnosti je zato spregovoril tudi dekan Fakultete za varnostne vede pri Univerzi v Mariboru dr. Gorazd Meško, ki je dejal, da se lahko le malo kriminoloških revij ponaša s tako dolgo tradicijo in bogato zgodovino: »Revija za kriminalistiko in kriminologijo je od prve številke do danes spremljala in dokumentirala razvoj razprav o kriminaliteti, storilcih kaznivih dejanj, preprečevanju in zatiranju kriminalitete, kriminalitetni statistiki in različnih poskusih merjenja odklonskih pojavov.«

***

Predstavitev Nacionalnega preiskovalnega urada

Soba za zaslišanje

T. i. tiha soba