|
Napotki za ravnanje ob udeležbi v prometni nesreči, mednarodno zavarovanje avtomobilske odgovornosti in sistem zelene karte |
|
|
|
|
Želeli bi predstaviti nekaj splošnih priporočil policije, zavarovalnic, Slovenskega zavarovalnega združenja in diplomatsko konzularnih predstavništev za pravilno ravnanje ob prometni nesreči v Sloveniji ter dodatnih napotkov za prometne nesreče, ki jih v R Sloveniji povzročijo tujci oziroma jih utrpijo slovenski državljani v tujini. Poleg priporočil in napotkov o ukrepih na kraju prometne nesreče, seznanjamo udeležence prometnih nesreč tudi o postopkih za uveljavljanje povračila škode iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
Če ste udeleženi v prometni nesreči v R Sloveniji:
Kako ravnati v primeru prometne nesreče v R Sloveniji, ki jo povzroči tujec?
V primeru prometne nesreče v R Sloveniji, ki jo povzroči voznik vozila s tujo registrsko oznako je posebej pomembno, da oškodovanec pravilno zapiše vse bistvene podatke o tujem vozniku in motornem vozilu (predvsem ime in priimek voznika, registrska oznaka vozila, tip in znamka vozila, ime zavarovalnice in številka zavarovalne police oziroma zelene karte), ki je udeleženo v prometni nesreči. Priporočljivo je, da se izpolni Evropsko poročilo o prometni nesreči, četudi je bila na kraju prometne nesreče policija. Oškodovanec mora tudi odvzeti kopijo zelene karte, predvsem v primerih, če gre za vozilo, registrirano v državi, ki ni članica Evropske unije. Če prometno nesrečo povzroči vlečno vozilo s prikolico, je nujno izpisati podatke o zavarovanju za vlečno vozilo oziroma odvzeti kopijo zelene karte tega vozila, saj se škoda krije iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti vlečnega vozila. Oškodovanec vloži odškodninski zahtevek pri Slovenskem zavarovalnem združenju oziroma katerikoli slovenski zavarovalnici, ki glede na sklenjene korespondenčne pogodbe s tujimi zavarovalnicami, njegov odškodninski zahtevek ustrezno obravnava oziroma oškodovanca napoti na pristojno zavarovalnico. Oškodovanci lahko dobijo informacije o sklenjenih korespondenčnih pogodbah na Slovenskem zavarovalnem združenju, tudi na spletni strani http://www.zav-zdruzenje.si in na vseh slovenskih zavarovalnicah, ki izvajajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti (Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Adriatic, zavarovalna družba, Slovenica, Zavarovalniška hiša, Zavarovalnica Tilia in Generali zavarovalnica). Kako ravnati ob prometni nesreči v tujini?
Ko se zgodi prometna nesreča v tujini:
Nekaj nasvetov o možni pomoči Ministrstva za zunanje zadeve oziroma diplomatsko konzularnih predstavništev v tujini, si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani: http://www.gov.si/mzz/. Priporočamo vam, da si veljavno zakonodajo, oziroma cestno prometne predpise, ki veljajo v sosednjih državah in v tujini ogledate na spletni strani AMZS: http://www.amzs.si/. Še nekaj splošnih priporočil zavarovalnic za primer, ko imate vozilo kasko zavarovano:
Mednarodno zavarovanje avtomobilske odgovornosti in sistem zelene karte
Slovensko zavarovalno združenje dobiva vsako leto z začetkom turistične sezone večje število vprašanj glede veljavnosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti v tujini in prošenj za natančnejša pojasnila, kako ravnati v primeru prometne nesreče bodisi v R Sloveniji, v kateri je udeležen tujec, ali pa nesreče, ki jo utrpi slovenski voznik v tujini. V poletnih mesecih se namreč občutno poveča promet po cestah, še posebej tudi mednarodni promet vozil, saj gre za čas, ko se ljudje v večjem številu odpravljajo na počitnice z avtomobilom v svoji državi, pa tudi na daljša potovanja v tujino. Ker opažamo, da posamezniki velikokrat ne vedo, kako ravnati ob sami prometni nesreči in kasneje ob uveljavljanju odškodninskih zahtevkov za nastalo škodo, bi želeli širšo javnost opozoriti na nujne postopke, ki jih morajo udeleženci prometnih nesreč (bodisi v vlogi povzročitelja, bodisi v vlogi oškodovanca) izvesti na kraju prometne nesreče in tako s pravilnim ukrepanjem prispevati k hitremu in učinkovitemu reševanju odškodninskih zahtevkov iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
Mednarodni sistem zavarovanja avtomobilske odgovornosti (sistem zelene karte)
Slovensko zavarovalno združenje kot nacionalni biro zelene karte in član Sveta birojev1 jamči za plačilo škod, ki jih v R Sloveniji povzročijo vozniki vozil s tujo registrsko oznako. Za obravnavanje tovrstnih škod, znanih kot mednarodnih škod, Slovensko zavarovalno združenje pooblašča svoje članice - zavarovalnice, ki izvajajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Razmere znotraj sistema zelene karte, ki obsega kar 44 evropskih in sredozemskih držav se iz leta v leto spreminjajo, prav tako se tudi spreminja zakonodaja s področja zavarovanja avtomobilske odgovornosti v posameznih državah; pomembnejše dejavnike, ki v zadnjem času vplivajo na delo nacionalnega biroja zelene karte bi lahko strnili takole:
Nacionalni biroji zelene karte, tudi Slovensko zavarovalno združenje s svojim delom sledijo tem spremembam in si prizadevajo za dobro sodelovanje z drugimi biroji, kar pripomore k hitrejšemu in učinkovitemu obravnavanju odškodninskih zahtevkov iz prometnih nesreč, ki jih v R Sloveniji povzročijo vozniki iz držav sistema zelene karte.
Slovensko zavarovalno združenje s svojimi članicami je v preteklem letu obravnavalo 2140 škodnih primerov iz naslova prometnih nesreč, ki so jih v R Sloveniji povzročili vozniki vozil s tujimi registrskimi oznakami. Od tega so slovenske zavarovalnice kar 1695 škodnih primerov rešile kot korespondenčni partner tuje zavarovalnice. Korespondenčna pogodba med zavarovalnicama iz različnih držav omogoča tesnejše sodelovanje med zavarovalnicama, postopki so manj birokratski in formalizirani, kar pomembno vpliva na učinkovitejše reševanje mednarodnih škod in s tem na hitrejšo uveljavitev odškodnine za oškodovanca. Največ škodnih primerov je bilo obravnavanih v imenu in za račun hrvaških zavarovalnic - 533, italijanskih - 363, avstrijskih - 317, nemških - 300, bosanskih - 119, čeških - 91 , madžarskih - 79, švicarskih - 47, nizozemskih - 37, francoskih - 36 in slovaških 28. Obratno ugotavljamo po statističnih podatkih Sveta birojev, da so v letu 2003 tuje zavarovalnice v imenu in za račun slovenskih zavarovalnic obravnavale v Italiji - 902, na Hrvaškem - 896, v Nemčiji - 403, v Avstriji - 320, v Veliki Britaniji - 184, v Bosni in Hercegovini - 161, na Madžarskem 140 in v Srbiji in Črni gori 57 škodnih primerov, v katerih so se torej kot vozniki, odgovorni za prometno nesrečo, pojavljali vozniki vozil s slovenskimi registrskimi oznakami.
Slovensko zavarovalno združenje je s svojimi članicami pred nekaj leti uvedlo novo različico slovenskega obrazca Evropskega poročila o prometni nesreči. Gre za izpopolnjeno obliko obrazca - Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki je bil pripravljen v okviru mednarodne organizacije evropskih zavarovalnih združenj - Comité Européen d'Assurances (CEA) s sedežem v Parizu, ki je nosilec avtorske pravice na navedenem obrazcu. Zavarovalnice po vsej Evropi izdajajo navedeni obrazec (seveda v različnih jezikih) svojim zavarovalcem ob sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zaradi poenotene vsebine in oštevilčenih rubrik je uporaben za različne vrste prometnih nesreč tudi v primerih, ko sta udeleženca prometne nesreče iz različnih držav: posamezne rubrike si namreč lahko prevajata po svoji jezikovni različici. Ne nazadnje k uporabi Evropskega poročila napotuje tudi slovenski zakon o varnosti cestnega prometa, predvsem ob prometnih nesrečah, v katerih je nastala le materialna škoda, podobno kot to velja v drugih evropskih državah. Evropsko poročilo pomeni za zavarovalnico pomemben vir informacij o udeležencih in poteku prometne nesreče, še posebej, če na kraju prometne nesreče ni bilo policije, ki bi opravila ogled in kasneje izdelala zapisnik o prometni nesreči.
Z dnem članstva R Slovenije v Evropski uniji morajo vsi vozniki motornih vozil s slovenskimi registrskimi tablicami imeti veljavno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za vse države članice. Veljavnost mednarodnega zavarovanja avtomobilske odgovornosti se v tujini dokazuje z zeleno karto, ki jo izda slovenska zavarovalnica zavarovalcu na podlagi zavarovalne pogodbe zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki nudi zavarovalno kritje v tujini. Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je veljavno in priznano v naslednjih državah članicah sistema zelene karte: Albanija (AL), Andora (AND), Bolgarija (BG), Bosna in Hercegovina (BIH), Belorusija (BY), Iran (IR), Izrael (IL), Maroko (MA), Moldavija (MD), Romunija (RO), Srbija in Črna Gora (SCG), Tunizija (TN), Turčija (TR), Ukrajina (UA); vozniki morajo ob vstopu v navedene države obvezno predložiti zeleno karto. Slovensko zavarovalno združenje je konec leta 1997 pristopilo k Multilateralnemu garancijskemu sporazumu, na podlagi katerega nacionalni biroji zelene karte prevzemajo obveznost plačila škod, ki jih v državah podpisnicah povzročijo vozila z registrskimi oznakami njegove države. Gre za naslednje države članice sistema zelene karte: Avstrija (A), Belgija (B), Švica (CH), Češka (CZ), Ciper (CY), Nemčija (D), Danska (DK), Estonija (EST), Francija (F), Finska (FIN), Grčija (GR), Madžarska (H), Hrvaška (HR), Italija (I), Irska (IRL), Islandija (IS), Luksemburg (L), Latvija (LV), Litva (LT), Malta (M), Norveška (N), Nizozemska (NL), Portugalska (P), Poljska (PL), Španija (E), Švedska (S), Slovaška (SK) in Velika Britanija (GB); slovenskim voznikom ob vstopu v navedene države ne kontrolirajo zelene karte, je pa priporočljivo, da jo imajo pri sebi. Enak režim velja tudi za Makedonijo (MK), ker je z makedonskim birojem sklenjen enostranski sporazum o odpravi kontrole slovenskih zelenih kart ob vstopu v Makedonijo. Zelena karta je namreč zaradi poenotene oblike v vseh državah sistema zelene karte pomemben dokument, s katerim se udeleženci prometnih nesreč identificirajo, ker so na njej navedeni vsi podatki, ki jih udeleženec nesreče potrebuje za uveljavljanje odškodninskega zahtevka na pristojni zavarovalnici. Prav tako so na zeleni karti navedeni naslovi in telefonske številke nacionalnih birojev, kjer lahko dobijo udeleženci prometnih nesreč potrebne informacije v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz prometnih nesreč v tujini. V državah, katerih mednarodne oznake niso navedene na zeleni karti oziroma so njihove oznake prečrtane in tako niso v sistemu zelene karte, pa slovenska zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca do višine najnižjih zavarovalnih vsot, predpisanih v R Sloveniji in v okviru predpisov o odškodninskem in zavarovalnem pravu R Slovenije.
Slovensko zavarovalno združenje in tiste njegove članice - zavarovalnice, ki v R Sloveniji opravljajo zavarovalne posle zavarovanja avtomobilske odgovornosti, so z dnem polnopravnega članstva R Slovenije v Evropski uniji začele opravljati nove naloge: kot pooblaščenci tujih odgovornostnih zavarovalnic obravnavajo odškodninske zahtevke slovenskih oškodovancev, ki so utrpeli prometno nesrečo, v eni od držav članic sistema zelene karte2, ob pogoju, da je povzročitelj nesreče voznik motornega vozila, ki je registrirano v eni od držav članic Evropskega gospodarskega prostora ali Švici. Od 1. maja 2004 namreč veljajo določbe novele zakona o obveznih zavarovanjih v prometu glede 4. direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki ureja varstvo obiskovalcev - posebne skupine oškodovancev, ki do članstva Slovenije v EU niso imeli možnosti uveljavljati odškodninskih zahtevkov v svoji državi in svojem jeziku. Tudi Slovensko zavarovalno združenje, doslej poznano po svoji vlogi nacionalnega biroja zelene karte in škodnega sklada, odslej na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti opravlja še naloge informacijskega centra. Informacijski center oškodovancem na zahtevo nudi podatke o zavarovanju avtomobilske odgovornosti motornih vozil, registriranih v R Sloveniji (dostop do podatkov tudi preko spletne strani: www.zav-zdruzenje.si, ob vnosu registrske številke vozila in datuma nesreče) oziroma v sodelovanju s tujimi informacijskimi centri držav članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice tudi podatke o zavarovanju motornih vozil, registriranih v drugih državah ter podatke o imenovanih pooblaščencih za obravnavanje odškodninskih zahtevkov - na eni strani slovenskih zavarovalnic v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora in Švici ter tujih zavarovalnic v R Sloveniji na drugi strani. Če tuja odgovornostna zavarovalnica v R Sloveniji ne bi imenovala svojega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, pa mora Slovensko zavarovalno združenje samo prevzeti obravnavanje odškodninskega zahtevka kot odškodninski urad. Že v preteklosti je Slovensko zavarovalno združenje dobivalo številna vprašanja in prošnje za natančnejša pojasnila, kako ravnati v primeru prometne nesreče, ki jo utrpi slovenski voznik v tujini: Združenje je nekdaj lahko slovenskega oškodovanca le napotilo, naj zahtevek za povrnitev škode pošlje tuji odgovornostni zavarovalnici, po možnosti v jeziku države, kjer se je prometna nesreča zgodila ali vsaj v enem od svetovnih jezikov. Po novem lahko slovenski oškodovanec uveljavlja povrnitev škode v Sloveniji in v slovenskem jeziku pri pooblaščencu za obravnavanje odškodninskih zahtevkov tuje zavarovalnice, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti voznik vozila, registriranega v eni od držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švici, ki je povzročil prometno nesrečo.
Slovenski oškodovanec je utrpel prometno nesrečo v eni od držav sistema zelene karte, škodo pa mu je povzročil voznik vozila, registriranega v eni od držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švici.
Kje in kako lahko uveljavlja povrnitev škode? Če slovenski oškodovanec ob prometni nesreči v eni od držav sistema zelene karte slučajno ne bi pridobil podatkov o zavarovanju tujega vozila, registriranega v eni od držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švici, lahko pri Slovenskem zavarovalnem združenju - informacijskem centru poizve o zavarovalnih podatkih za tuje vozilo. Prav tako mu informacijski center posreduje tudi podatek o imenu in naslovu pooblaščenca tuje odgovornostne zavarovalnice v Sloveniji, kjer bo lahko vložil odškodninski zahtevek ter opravil druge postopke glede ocene škode in njene povrnitve. Informacijski center omenjene podatke pridobi bodisi iz lastne evidence ali evidenc tujih informacijskih centrov. Pooblaščenci za obravnavanje odškodninskih zahtevkov tujih zavarovalnic v R Sloveniji so predvsem zavarovalnice, članice Slovenskega zavarovalnega združenja, Biroja zelene karte: Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Adriatic, Zavarovalna družba, Slovenica, Zavarovalniška hiša, Zavarovalnica Tilia in Generali zavarovalnica. Omenjene zavarovalnice že vrsto let sodelujejo s tujimi zavarovalnicami na podlagi sklenjenih korespondenčnih pogodb s področja obravnavanja škodnih primerov iz prometnih nesreč, ki jih v Sloveniji povzročijo zavarovanci tujih zavarovalnic. Za obravnavanje škodnih primerov po 4. direktivi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti so pristojni oddelki mednarodnih škod navedenih zavarovalnic. Zavarovalnice morajo obveščati Slovensko zavarovalno združenje o imenovanju pooblaščencev v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora in Švici, kar omogoča vodenje posebne evidence, na podlagi katere lahko informacijski center napoti slovenskega oškodovanca v konkretnem škodnem primeru na pristojnega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov v Sloveniji. Imenovani pooblaščenci v Sloveniji obravnavajo odškodninske zahtevke v slovenskem jeziku in imajo vsa potrebna pooblastila za zastopanje tuje odgovornostne zavarovalnice v postopku poravnave: sprejemajo odškodninske zahtevke slovenskih oškodovancev ter jih obravnavajo v sodelovanju s tujo odgovornostno zavarovalnico in skladno s pravom države, kjer se je zgodila prometna nesreča. Ker 4. direktiva ne posega v temeljna pravila o uporabi prava in sodni pristojnosti za primere povrnitve škode iz prometnih nesreč, je za primer sodnega spora izključno odgovorna le tuja odgovornostna zavarovalnica. Pooblaščenec tuje odgovornostne zavarovalnice mora v roku 3 mesecev od dneva vložitve odškodninskega zahtevka dati oškodovancu utemeljeno ponudbo za poravnavo (če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena) oziroma utemeljen odgovor (če je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali škoda ni bila v celoti ocenjena). Ob kršitvi 3-mesečnega roka se lahko slovenski oškodovanec s svojim odškodninskim zahtevkom obrne na Slovensko zavarovalno združenje - odškodninski urad, ki bo nemudoma navezal stik s pristojno tujo odgovornostno zavarovalnico oziroma njenim pooblaščencem ter pristojnim tujim odškodninskim uradom in jih pozval k takojšnji izpolnitvi obveznosti. Koristni naslovi
Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet |




