|
Prometna pravila za varno vožnjo skozi križišče |
 |
 |
 |
|
Vožnja po slovenskih cestah postaja spet bolj tvegana. Število prometnih nesreč na njih je v primerjavi z drugimi evropskimi državami nesorazmerno veliko. Ker si je težko predstavljati, da bi bile vozniške napake, ki botrujejo prometnim nesrečam, napravljene namerno, želimo voznikom in drugim udeležencem cestnega prometa osvežiti znanje in védenje o tem, katera prometna pravila veljajo na križišču, na kakšen način se mu približevati in kako voziti po njem ... zato, da bi bili vsi skupaj varnejši.
Zakon o varnosti cestnega prometa opredeljuje križišče kot prometno površino, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini. Za križišče šteje tudi priključek pri zunajnivojskem križanju ceste (npr. pri križanju avtoceste z drugo javno cesto), ki sicer ni križišče, in nivojski priključek, razen priključka nekategorizirane ceste, ki jo lastnik uporablja izključno za svoje potrebe, priključka dovozne poti do objekta ali zemljišča in priključka kolovozne poti brez zgrajenega in utrjenega vozišča. Ker štejejo k cesti poleg vozišča tudi pločniki, kolesarske steze in drugi deli cestišča, spadajo h križišču tudi prehodi za pešce in prehodi za kolesarje Na križišču se križajo ali združujejo poti najrazličnejših prometnih udeležencev, od pešcev do voznikov. Zaradi tega je nevarnost prometne nesreče na križišču večja kot na drugih prometnih površinah, zlasti če upoštevamo tudi možnost napačnega ravnanja katerega od udeležencev cestnega prometa.
Križišče v naselju, kjer je med prometnimi udeleženci več pešcev in kolesarjev, med njimi številni otroci in mladostniki, ki so zaradi osebnostne nezrelosti, pomanjkljivega védenja o pravilih in nevarnostih cestnega prometa in slabše zmožnosti predvidevanja veliko bolj nepredvidljivi in zato nevarni, zahteva zlasti od voznika motornega vozila zvrhano mero previdnosti in strpnosti. Vključevanje v promet na križišču je zahtevno opravilo, pri katerem mora voznik upoštevati pravila o prednosti ali prometno signalizacijo ali oboje. Zato se mora približevati križišču posebno previdno in s primerno hitrostjo, da lahko prepozna prometno ureditev ter po potrebi varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo na križišču prednost.
Ko se z vozilom približujemo križišču, prilagodimo hitrost vožnje in se na dovolj veliki razdalji pred njim razvrstimo na ustrezen razvrstilni prometni pas, pač glede na to, ali nameravamo zaviti v desno ali v levo ali voziti naravnost. Vožnji v določeno smer je lahko namenjen le eden, dva ali tudi več prometnih pasov.
Če pred križiščem razvrstilnih pasov ni, se razvrstimo:
Ne smemo pozabiti, da znak s smerno utripalko ni namenjen le voznikom, ki vozijo za nami, pač pa tudi voznikom in drugim prometnim udeležencem, ki nam prihajajo nasproti, in tistim, ki se nam bližajo z leve ali desne. Ta znak je izjemno pomemben za doseganje optimalne pretočnosti prometa na križišču, še bolj pa za zagotavljanje njegove varnosti. Zato moramo smerno utripalko vključiti pravočasno, vendar šele tedaj, ko je njen pomen povsem nedvoumen in z njo jasno nakažemo, kakšen premik in v kateri smeri bomo izvedli. Znaka s smerno utripalko ni treba dati, ko se vključujemo v promet na krožnem križišču, na katerem je mogoča vožnja le v eni smeri v desno in naprej v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Seveda pa ga je treba dati, preden zamenjamo prometni pas in preden križišče zapustimo.
Kadar je prednost na križišču urejena s prometno signalizacijo, ravnamo v skladu z njenim pomenom, pri tem pa moramo upoštevati tudi naslednja pravila:
Na križišču, na katerem promet ni urejen s prometno signalizacijo, moramo ravnati v skladu z dvema temeljnima praviloma:
In še tretje pravilo:
Ko smo se pri vključevanju v promet na križišču prepričali, da na križišču ne bomo ovirali ali ogrožali nikogar, ki ima pred nami prednost, brez oklevanja zapeljemo nanj. Seveda je pri današnjem gostem prometu, zlasti v prometnih konicah, ko teče promet zelo počasi, to včasih skoraj nemogoče. V takem primeru je zaradi boljše prepustnosti križišča dopustno, da se vključimo v promet na prednostni cesti tudi, če so na njej druga vozila, vendar le, če smo se prej prepričali, da nam bo voznik, pred katerega se želimo vključiti, to omogočil. V ta namen z očmi poiščemo oči tega voznika (vizualni stik) in ko nam odgovori (npr. z gibom roke), da nam odstopa prednost, zapeljemo pred njega. Nikakor pa si ne smemo dovoliti, da bi tako ravnali samovoljno in izsilili prednost. Dobro vemo, da ne smemo v nobenem primeru zapeljati na križišče (tudi pri zeleni luči na semaforju ne), če bi zaradi gostote prometa ali drugega vzroka obstali na križišču in ovirali ali onemogočili promet vozil z leve ali z desne. Če pa se to kakšnemu nespretnemu vozniku vendarle primeri, mu omogočimo varno zapustitev križišča. Križišče zapustimo čim hitreje, razen pri zavijanju v levo, ko zaradi nasprotnega prometa zapeljemo do sredine križišča, če ni s prometno signalizacijo določeno drugače ali če tega ne dopušča promet iz nasprotne smeri. Prehitevanje je na križišču (tudi na krožnem) prepovedano. Izjemoma je na križišču, kjer je dovolj prostora in kjer prometna ureditev to omogoča, dovoljeno prehiteti:
Na križišču (razen na krožnem) je menjava prometnega pasu prepovedana. To pomeni, da ni dovoljeno zapeljati z enega na drug prometni pas tam, kjer sta pred križiščem dva razvrstilna prometna pasova za vožnjo v isto smer, ki se nadaljujeta v dveh prometnih pasovih na križišču in na smernem vozišču za križiščem. Če je pred križiščem označen za vožnjo v eni smeri samo en razvrstilni prometni pas, ki se na križišču oziroma za križiščem razdeli v dva (ali več) prometna pasova, smemo zapeljati na kateregakoli od teh pasov, pri čemer to ne šteje za menjavo prometnega pasu. Ko na križišču zavijamo (v desno ali v levo) na smerno vozišče z dvema ali več prometnimi pasovi, smemo zapeljati na kateregakoli od teh pasov, razen če istočasno zavija na isto smerno vozišče tudi voznik, ki prihaja iz nasprotne smeri. V takem primeru zapelje voznik, ki zavija v levo, na levi prometni pas, voznik, ki zavija v desno, pa na desni prometni pas tega smernega vozišča. Avtobusno postajališče, zgrajeno neposredno za križiščem, ni desni prometni pas v smislu te zakonske določbe. Če je promet na križišču urejen z napravami za dajanje svetlobnih prometnih znakov (semaforji), moramo pazljivo spremljati svetlobne znake in ravnati v skladu z njihovim pomenom. V zvezi s tem naj spomnimo, da zelena luč ne pomeni le obvestila, da imamo odprto smer, pač pa tudi obveznost, da brez odlašanja odpeljemo. Rdeča luč prepoveduje vožnjo, enako tudi rumena luč, razen v primeru, ko je vozilo v trenutku, ko se rumena luč prižge, tako blizu semaforja, da voznik ne bi mogel varno ustaviti. Vedeti pa je treba, da velja ta zakonska izjema le za tiste voznike, ki vozijo z dovoljeno hitrostjo. To pomeni, da bo prehiter voznik v takem primeru odgovarjal zaradi prehitre vožnje in vožnje v rumeno luč. Za lažjo orientacijo navajamo nekaj informativnih podatkov o poti ustavljanja pri različnih hitrostih, ki jih je mogoče uporabiti pri ocenjevanju upravičenosti vožnje v rumeno luč. Ob upoštevanju povprečnega reakcijskega časa in ob predpostavki, da je koeficient trenja površine vozišča 0,70 do 0,80 (dober suh asfalt), je pot ustavljanja (reakcijska pot + zavorna pot) približno:
Ker se zavorna pot na mokri cesti podaljša tudi do dvakrat, se temu ustrezno podaljša tudi pot ustavljanja, ki znaša približno:
Seveda pa ne smemo pozabiti, da se pot ustavljanja lahko podaljša tudi zaradi podaljšane reakcijske poti, kar se največkrat zgodi zaradi nezbranosti (na slovenskih cestah temu največkrat botruje telefoniranje med vožnjo), alkoholiziranosti in vpliva prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi na voznika.
Na krožnem križišču je promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na krožnem križišču prednost pred voznikom, ki se vključuje nanj. Ko zapeljemo na krožno križišče, katerega vozišče ima dva prometna pasova, se razvrstimo na notranji prometni pas in tako omogočimo vključitev v promet na križišču tudi voznikom na naslednjih uvozih, razen če nameravamo zapustiti križišče na prvem naslednjem izvozu. Tega nam ni treba storiti tudi, če nam prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje. S tem so, razen prometa in njegovih značilnosti, mišljene zlasti konstrukcijske značilnosti manjših krožnih križišč, na katerih je mogoč promet le po enem prometnem pasu, čeprav imajo dva, in pri katerih so uvozi in izvozi tako blizu drug drugemu, da je menjava prometnih pasov praktično nemogoča.
Ko se vključujemo na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, in vozimo po desnem prometnem pasu, zapeljemo na desni (zunanji) prometni pas krožnega križišča, če pa vozimo po levem prometnem pasu, pa na levi (notranji) prometni pas krožnega križišča.
Preden zapustimo krožno križišče, se razvrstimo na zunanji prometni pas. Na velikih krožnih križiščih, kot je denimo tisto v Tomačevem v Ljubljani, smemo na izvozu, na katerem prometna ureditev to dovoljuje, zapustiti krožno križišče tudi z notranjega pasu. To je, kot vemo, mogoče le, če je zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju v desno.
Dovolj velika krožna križišča omogočajo zlasti ob gostejšem prometu boljšo pretočnost kot klasična, vendar ne dovoljujejo vožnje z veliko hitrostjo. Upoštevati moramo tudi, da je na krožnih križiščih prepovedano prehitevanje. To pa zaradi tega, ker je preglednost ob vozilu in za njim zaradi ukrivljenosti vozišča slabša kot na ravnem vozišču (v desnem vzvratnem ogledalu opazimo drugo vozilo šele, ko je že ob boku našega, v levem pa prej izgine v mrtvem kotu), poleg tega pa krožno vozišče zaradi lažjega uvoza in izvoza ni nagnjeno navznoter, kot je to običajno na krivinah, ampak navzven. Zaradi takšnega prečnega nagiba je pri preveliki hitrosti veliko večja možnost bočnega zdrsa, pri vozilih z višjim težiščem pa prevrnitve. Krožnih križišč je tudi pri nas vse več, kajti njihove prednosti presegajo njihove slabosti, ne le glede pretočnosti, ampak tudi glede varnosti. Vendar, če hočemo biti na krožnem križišču zares varni, upoštevajmo njegove posebnosti. Ne prehitevajmo in se izogibajmo veliki hitrosti ter naglim ali celo sunkovitim spremembam smeri. Če zgrešimo želeni izvoz, nikar ne poskušajmo ustaviti ali celo voziti vzvratno, ampak zapeljimo še en krog. Tudi če se nismo pravočasno pomaknili na prometni pas, s katerega lahko varno zapustimo krožno križišče, zakrožimo še enkrat. In ne pozabimo, omogočimo tudi drugim varno zapustitev križišča.
Slike: "Varna vožnja" (AMZS) |
|||||||||||||
