Nakup psov je izjemno zahtevno delo, saj tako kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji primanjkuje primernih delovnih psov za policijske potrebe. Kako kupiti psa, določa Navodilo o postopkih pred nakupom, odpisom, prodajo in evtanazijo službenih psov. Vse postopke, povezane z nakupi in prodajo službenih psov, vodi in usmerja komisija za nakup in prodajo službenih psov in konj, ki jo imenuje generalni direktor policije. V komisiji so predstavniki državnih strokovnih služb, policijskih uprav in policijskih enot.

Policija kupuje pse, ki izpolnjujejo določena merila. Pes mora imeti primerne značajske lastnosti, biti mora radoveden in vztrajen. Samozavestno se mora odzivati na nove ali moteče dražljaje, dobro mora prenašati ljudi in druge živali in se na hrup ali druge nenavadne okoliščine odzivati stabilno in sproščeno. Kazati mora močno željo po igri, delu, sodelovanju z vodnikom in biti pripravljen ''na akcijo'' v vsakem trenutku.

Starost psa ob nakupu je izredno pomembna, zato je priporočljivo, da je pes čim mlajši. Policija kupuje pse, stare od 10 do 24 mesecev. V tem obdobju je pes najbolj dovzeten za učenje in pridobivanje novih sposobnosti, kar tudi olajša delo inštruktorjev oziroma vodnikov.

Pri izbiri psa komisija upošteva tudi to, za kakšne naloge bomo psa uporabljali, zato je treba ločiti pasme, ki so primerne za splošno uporabo (patruljni psi), od pasem, ki so primerne za specialistično uporabo (odkrivanje prepovedanih drog, eksplozivov ipd.). Načeloma se najpogostejše pasme za splošno uporabo lahko uporabljajo tudi za specialistično uporabo, medtem ko določenih pasem, ki se lahko uporabljajo za specialistično uporabo, ne moremo uporabljati tudi za splošno. Pri izbiri psa je zato treba upoštevati njiegovo pasmo, saj so poleg konstitucije pomembne tudi druge značilnosti posameznih pasem, ki so lahko za posamezno vrsto uporabe pozitivne ali negativne.

Tako npr. manjše pasme niso uporabne za splošno uporabo oziroma patruljiranje, saj z njimi ne moremo izvajati obrambe in jih ne moremo uporabljati kot prisilno sredstvo.
	Na drugi strani pa so prav manjše pasme izjemno koristne za preglede manjših prostorov, saj se lažje gibljejo in preiskave opravijo učinkoviteje.                 V določenih prostorih psi manjše rasti laže opravijo preiskavo.

Odzivanje psa pri poku

Če kupujemo mladiče iz legla, je priporočljivo, da pred dokončno odločitvijo mladiče v leglu večkrat obiščemo in jih opazujemo ter po možnosti opravimo še kakšen test.

1.  Pes je lahko ob preizkusu oziroma nakupu star največ 24 mesecev.

2.  Pes mora imeti veljavno dokumentacijo.

3.  Pes mora biti ocenjen skladno s profilom oziroma specifičnimi zahtevami  ter namenom uporabe.

Psihična stabilnost: vodnik se sprehaja s psom na kratki vrvici, preizkuševalec pa povzroči nenadne premike, hrup ali druge nenadne spremembe v neposredni bližini psa. Pes se mora odzvati mirno in pokazati zanimanje za dogajanje.

Pse za specialistično uporabo preizkusimo v naslednjih točkah:

5.  Pes mora opraviti preizkus značajskih lastnosti in temperamenta in pri tem pokazati določene kvalitete.

V literaturi lahko zasledimo, da značaj obravnavajo kot oznako za lastnosti psov, katerih zasnova je dedna in se pod različnimi vplivi okolja delno spreminja, hkrati pa tudi za psihične lastnosti, ki so zelo pomembne pri vseh službenih psih. Pri izbiranju delovnih psov je zato treba upoštevati, kako, kdaj in kje bomo psa uporabljali, saj so psihične lastnosti ključnega pomena za določanje njegovih delovnih sposobnosti . Pes mora biti socializiran, imeti mora dobro razvite nagone, prav tako mora biti vodljiv in pripravljen sodelovati s človekom.

5.1 Zelo samozavestno vedenje

Pes se mora na različne dražljaje oziroma vplive iz okolice odzivati samozavestno. Nobena okoliščina ga ne sme preveč prestrašiti ali zmesti. Pri preizkusu poka, premagovanju ovir in stopnic, gibanju po gladkih (nevsakdanjih) površinah in v novih prostorih, gibanju v novih naseljih in doživljanju drugih motečih dejavnikov mora ostati miren in pri tem nastopati samozavestno. V fazi ogrožanja mora pes pokazati določeno stopnjo samozavesti, kar velja zlasti za službene pse za splošno uporabo.  

5.2 Primerno socialno vedenje in radovednost

Že mladič mora pokazati določeno stopnjo radovednosti, malo starejši pa še socializiranosti. To pomeni, da se je pes že znašel v različnih okoliščinah in da se je v vseh odzval ustrezno: sproščeno, ni bil nervozen, strahopeten ali po nepotrebnem agresiven.

5.3 Vztrajnost oziroma vzdržljivost in sposobnost zbranosti

Želja za delo in pripravljenost sledenja vodniku je ključna lastnost vsakega službenega psa in je odvisna od navezanosti med vodnikom in psom, fizične pripravljenosti in vedenja psa. Pomanjkanje sposobnosti zbranosti se najprej pokaže v nezanimanju za učenje in delo, kar velja tudi za vztrajnost. Obe lastnosti preverjamo z iskanjem skritega predmeta za igranje v različnih objektih, vozilih ali na terenih ter z drugimi metodami.

5.4 Dobro prenašanje (toleranca) ljudi, hrupa, živali in nenavadnih okoliščin

Pes se mora v vseh novih okoliščinah, kot so na primer množica ljudi, mestni vrvež, promet, temni prostori ipd., odzivati stabilno in sproščeno. Strahopetnost in prevelika agresivnost sta razloga za izključitev. To še posebej velja za psa za specialistično uporabo, medtem ko je za psa za splošno uporabo primerna ustrezna stopnja obrambnega nagona.

5.5 Sposobnost dela v različnih razmerah in okoliščinah

Pes mora biti pripravljen na akcijo v vsakem trenutku. To pomeni, da je pripravljen na igro (delo) v vseh okoliščinah in kljub motečim dejavnikom. Zato je treba psa izpostaviti različnim dejavnikom hrupa in drugim motečim dejavnikom, saj bomo tako ugotovili, kakšna je njegova odzivnost. Med šolanjem je treba njegove sposobnosti še nadgrajevati.

5.6 Motiviranost za delo

Pes mora izkazovati močno željo po sodelovanju z vodnikom pri igri in delu. Aktiven mora biti tudi takrat, ko vodnik od njega tega ne zahteva.

5.7 Pogum

Pes načeloma ne sme kazati strahopetnosti oziroma strahu in se mora tako na nove okoliščine kot na grožnje odzivati samozavestno in pogumno. To velja za psa tako za splošno kot za specialistično uporabo. Zato moramo psa izpostaviti novim predmetom, okoliščinam, predvsem pa motečim elementom. Pri tem strahu ne smemo enačiti z nezaupanjem, ki je značilno za vse živali in ga lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo na sprejemljivo raven. Nekateri psi pri preizkusih pokažejo določeno stopnjo strahu, kar je lahko posledica tega, da lastnik ni izzival njihovega obrambnega nagona. S pravilnim delom lahko to odpravimo tako, da pri psu spodbujamo želene pozitivne reakcije, njegovo pomanjkljivost pa usmerimo v želeni cilj.