Uničevanje spomenikov, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, telefonskih govorilnic, skrunitev grobov, razbijanje veliko okrasnih plošč na zidovih, šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, nogometni huliganizem, metanje kamnov na mimovozeča vozila, v okna vlakov, nastavljanje skal na železniške proge ipd. so postali nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne del, s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju zapušča tudi motnje v družbenih odnosih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj. Vandalizem sam po sebi kliče vandalizem. V mnogih deželah je postal veliko zlo mestnega pa tudi vaškega življenja.

Razlogov je več:

• Takšno stanje je včasih posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav.
• V isti sapi, ko se pritožujemo nad ravnanjem vandalov, pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas gostom strežejo tudi potem, ko že pijano visijo za šankom. Strežno osebje bi moralo prepoznati pijanega gosta in ga nato znati prepričati, naj preneha s popivanjem.
• Mnogi se sami ali združeni v skupine napadalno vedejo do svoje okolice, najpogosteje v skladu s pravili tolp, zaradi osebne neuspešnosti, značajskih napak ali slabe vzgoje.
• Na urejenih nogometnih igriščih, kjer bi se lahko gledalci dobro počutili, bi bilo manj vandalizma in huliganskih izpadov kot pa na navadno neudobnih stadionih, kjer navijače obravnavajo kot kriminalce.
• Na vandalizem vpliva razbito in zanemarjeno okolje, kjer se ljudje kaj hitro lahko počutijo ogrožene.

	Zaradi poškodovanih in uničenih javnih telefonskih govorilnic ne trpi le Telekom, ampak vsi tisti, ki bi iz njih radi telefonirali, pa ne moremo. Razbite svetilke ne kazijo le okolja, ampak tudi otežujejo gibanje ponoči in ne zagotavljajo občutka varnosti. Tisti, ki v telefonskih govorilnicah zlorabljajo tipko za pomoč ali za nevarnost, povzročajo nepotrebno delo in stroške intervencije, s tem pa posredno škodujejo tudi sebi. Premaknjeni, poškodovani ali odstranjeni prometni znaki povzročajo nevarnost za vse udeležence v prometu. Skale na železniški progi, razbita okna vlakov, goreče zavese in sedeži vagonov lahko povzročajo nevarnost za vse potnike in kažejo, da vzgoja naših šolarjev ni najboljša
Uničeni spomeniki pomenijo neposreden napad na kulturne dobrine nekega naroda in ne prizadevajo le nas, ampak tudi naše potomce. Poškodovana igrala na otroških igriščih so nevarna za vaše otroke in preprečujejo njihovo sprostitev. Uničene cvetne gredice in polomljene drevesne veje, klopi, vržene v jezera, kazijo naše okolje in zato škodijo vsem.
Vaši otroci se lahko poškodujejo z razbito steklovino ali uporabljeno injekcijsko iglo, ki jo je prejšnji večer odvrgla skupina mladostnikov, ki se redno zbira na igriščih ob vrtcih. Pobesneli navijači na nogometnih in drugih tekmah druge prikrajšajo za športne užitke. Med divjanjem in medsebojnim obračunavanjem pogosto poškodujejo tudi povsem nedolžne ljudi ali njihovo lastnino. Turizma ne ogroža samo kriminaliteta. Med različnimi viri ogrožanja so na prvem mestu vandalizmi.

Vandalizem je lahko tudi kaznivo dejanje, predvsem pa škodljivo vpliva na vsakdanje življenje, medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in dobro počutje v okolju.

Kazenski zakonik Republike Slovenije kaznivega dejanja "Vandalizem" ne definira kot posebno kaznivo dejanje, ampak se ga kot nesprejemljivo obliko ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na namen izvršitve dejanja ter posledico oz. posledice tega dejanja. Tako se vandalizem v Sloveniji obravnava in sankcionira skozi prizmo kaznivih dejanj zoper premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari itd.), kaznivih dejanj zoper javni red in mir (npr. skrunitev grobov), kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje javnih naprav) itd.

Čeprav se navedene oblike vandalizma med seboj razlikujejo in bi lahko našteli še celo vrsto vandalskih dejanj, imajo vsa nekaj skupnega - poškodovanje ali uničenje stvari!

Če je škoda povzročena vam, boste zanjo plačevali sami, če pa so poškodovane javne dobrine, bomo plačevali vsi davkoplačevalci. Nekaterih vrst škode, še posebej na spomenikih in naravnih dobrinah, seveda ni mogoče izraziti v denarju in je pogosto tudi ni več mogoče popraviti. Zato si prizadevajmo, da bi nam skupaj uspelo doseči višjo kulturno zavest ljudi.

Vsega ne moremo odpraviti s kaznijo. Kazen je izhod, s katero preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da vandalizma ne bo več. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svojem okolju, posvetimo se otrokom in mladini, omogočimo jim ustvarjalno sproščanje napetosti, načrtno lepšanje praznih in pustih betonskih zidov.

Resda se proti vandalizmu ni vedno lahko boriti, vendar je vredno poskusiti.

Ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ saj to ni moje, to se me ne tiče in podobno.

• Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga skušajte opozoriti, naj tega ne počne.
• Če presodite, da vašega poziva ne bodo upoštevali, pokličite policijo.

OPERATIVNO - KOMUNIKACIJSKI CENTER 113 ali anonimni 080-1200

Na vsak klic se bo policija odzvala ter ukrepala v skladu z zakonskimi pooblastili. Policija se bo poskušala pojavljati "na pravem kraju ob pravem času".

Bodite vzor vašim otrokom, sosedom in drugim sodržavljanom. Zavedajte se posledic vandalskih dejanj in nam pomagajte pri preprečevanju ter pri odkrivanju storilcev. Čisto in lepo urejeno okolje, prijazni in gostoljubni ljudje so za turistično ponudbo nepogrešljivi in tega se je potrebno nadvse zavedati.

Besedilo: Dušan Klobasa
Policija - GPU