|
Nasveti za večjo varnost v in ob vodi |
|
|
|
| Preventiva |
|
Četudi je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Upoštevajte jih, lahko vam rešijo življenje.
Nasveti za kopalce - opozorilni znaki Naj bo kopanje užitek! (zgibanka) Kopalne vode, zdravo in varno kopanje (brošura) Agencija RS za okolje: Kopalne vode
Kakovost in varnost slovenskih kopalnih voda ter nasveti za varno kopanje (informacija z novinarske konference 9. 6. 2009) Koprska policistka s padalom skočila na plažo - s preventivno akcijo opozorili kopalce na zaščito pred tatvinami (7. 7. 2009) Preventivni nasveti policistov PU Nova Gorica za večjo varnost pri kopanju (3. 7. 2009) Skupaj s policisti potapljači na Bledu opozorili na varno kopanje, potapljanje in spuščanje v jame (22. 7. 2009)
Policija svetuje:
Ne pozabimo na varnost na "črnih" ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno odgovornost. Ob lepem vremenu pritegnejo številne kopalce, vendar pa nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev. Žal tudi reševalci ob takojšnjem ukrepanju na urejenih kopališčih ne morejo vedno rešiti življenja. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Na žalost številni kopalci opozorilnih tabel Nezaposlenim dostop prepovedan! ali Kopanje na svojo odgovornost!, ki so postavljene ponekod, ne upoštevajo. Izredno nevarne so tudi zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihče ne nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Upoštevajte opozorila: v teh vodah se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna! Še posebej na to opozarjamo otroke. Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je treba neprestano opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo. Vode, v kateri se kopamo, ne smemo uporabljati za pitje ali pripravo hrane (tudi za umivanje in hlajenje sadja ne), v primeru kožnih vnetij ali poškodb na koži se za kopanje ne odločimo. Z varnostnega vidika so problematične tudi različne rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so rafting (splavarjenje), kanjoning (plezanje v kanjonih z vrvno tehniko in spuščanje po brzicah), hidrospid (spuščanje po brzicah s pomočjo deske), bungee jumping (skakanje z elastiko). Previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi. Le trenutek nepazljivosti in zdrs se lahko tragično konča. Starše in vzgojitelje pa opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi. Lastniki oziroma upravljalci plovil na vodah morajo zagotoviti varno plovbo ter varnost ljudi in premoženja na plovilu. Plovilo ne sme ogrožati varnosti drugih plovil in drugih ljudi v ali na vodi. Rešilni jopiči pa morajo biti shranjeni na priročnem mestu.
Če opazite, da se nekdo utapljanje, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe lahko reševati celo dve. Utapljajočemu lahko življenje reši že vaš klic na center za obveščanje (112) ali policijo (113), na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Poleti si ljudje bodisi na morju bodisi na rekah, jezerih radi izposodimo čoln ali kakšno drugo plovilo. Moramo vedeti, da nam izposojevalci opreme in sredstev, namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času, lahko izposodijo le tisto opremo, ki ustreza trenutnim vremenskim in vodnim razmeram. Prav tako opreme ne smejo izposojati osebam, mlajšim od 15 let, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je ta mlajša oseba zaupana v varstvo. Oprema in sredstva morajo biti ob izdaji tehnično brezhibna, nas - uporabnike pa morajo seznaniti z osnovami uporabe. Opreme in sredstev tudi ne dajejo osebam, ki so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihotropnih snovi, ter duševno in fizično prizadetim osebam, ki bi lahko s svojo dejavnostjo ogrozile svojo ali tujo varnost, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo. Med delovnim časom pa morajo izposojevalnice zagotoviti stalen nadzor nad izposojenimi plovili in prisotnost osebe, ki je usposobljena za reševanje iz vode.
Prav tako ima vse več ljudi bazen na domačem vrtu. Ti bazeni so nevarni predvsem za otroke, ki lahko med igro mimogrede padejo v vodo. Starši, ne puščajte svojih otrok, ko se gredo kopat, brez nadzora! Pripetijo se lahko tudi drugačne neprijetnosti, kot so padci, zvini ali zlomi okončin, odrgnine ipd. Zato priporočamo naslednje ukrepe: Stalna kontrola (nadzor) bazena: Stalen nadzor bazena je edina varna pot za preprečevanje utopitev. Če svojega otroka ne morete najti, najprej preverite bazen - sekunde tečejo. Primerno stalno kontrolo bi morali zagotoviti naslednji ukrepi:
Pred gradnjo bazena se posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo svetoval pravilno postavitev in obliko bazena glede na vaše okolje, število uporabnikov in čas uporabe bazena.
Za varno uporabo bazena velja opozoriti na naslednje:
Med zadnjimi in najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje utopitev je udeležba vašega otroka na katerem od plavalnih tečajev, ki so namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in tudi dobrim plavalcem in kjer se je možno naučiti plavanja ter prve pomoči pri utopitvah.
Izberite plavalni tečaj, kjer se bo vaš otrok naučil, kako ravnati pri igri v vodi ali ob njej, kajti znanje plavanja je osnovni pogoj za varno počutje v vodi. Voda ni razvedrilo ali varen kraj za igranje, če vaš otrok ne zna plavati. Poskušajte izvedeti čimveč o programu plavalnega tečaja. Vprašanja naj bodo usmerjena predvsem k vsebini programa: katerim posebnim veščinam bo pri učenju plavanja namenjenega največ časa in s kakšnimi tehnikami se bodo te veščine osvojile, koliko inštruktorjev se bo ukvarjalo s tečajniki. Prepričajte se, ali se bo vaš otrok poleg plavanja naučil hrbtno lebdeti na vodi, počivati in pravilno dihati ter plavati pri valovanju vode. Znanje teh veščin je zelo pomembno za varno počutje otroka v vodi. Nasvet za naključne reševalce iz vode. Kako reševati iz vode? Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je velikanski telesni napor. Utapljajočemu se je potrebno približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema.
|






