Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo vse demokratične družbe. V Republiki Sloveniji je ta pravica opredeljena v 42. členu ustave, pri čemer je določeno, da je omejevanje te pravice dopustno le z zakonom, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Uresničevanje pravice do mirnega zbiranja in javnega zborovanja zagotavljajo tudi mednarodnopravni akti, kot je Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V Sloveniji so z zakonom urejeni tako pogoji za organiziranje javnih shodov in javnih prireditev, kot tudi postopek za prepoved javnega shoda ali javne prireditve oziroma za preklic že izdanega dovoljenja. Prav tako zakon opredeljuje odgovornost sklicatelja javnega shoda oziroma organizatorja javne prireditve za red na shodu oziroma prireditvi, ter pristojnosti policije.

Poleg posebnega zakona pa področje javnih zbiranj urejajo tudi drugi predpisi. Tako je z zakonom o varnosti cestnega prometa urejeno organiziranje športnih in drugih prireditev na cestah, z zakonom o volilni kampanji pa so določeni pogoji izvajanja predvolilnih shodov. Posamezne določbe o pogojih organiziranja prireditev vsebujejo še Zakon o športu, Zakon o varstvu pred utopitvami ter Zakon o veterinarstvu.

Zaradi povečanega nasilja na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, so države, članice Sveta Evrope leta 1985 podpisale Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je ratificirala Jugoslavija leta 1990, leta 1992 pa tudi Republika Slovenija. S tem se je država zavezala, da bo v okviru ustave in pravnega reda, po potrebi pa tudi s sprejetjem ustreznih zakonov, izvajala ukrepe za preprečevanje in zatiranje nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev.

Športna tekmovanja včasih spremljajo tudi manj prijetne zadeve, ki imajo lahko tragične posledice. Ker je nogomet "najbolj pomembna postranska stvar na svetu" in verjetno tudi najbolj priljubljena ter najmnožičnejša športna panoga, je največ tragedij povezanih ravno z nogometom. Širom po svetu se je v drugi polovici prejšnjega stoletja pripetilo vrsto tragedij, ki so zahtevale številne smrtne žrtve med obiskovalci nogometnih tekem. Zagotovo pa je izgred navijačev Liverpoola na stadionu Heysel v Bruxellesu v Belgiji sodu izbil dno. Na omenjenem stadionu so 28.05.1985 organizirali finalno nogometno tekmo pokala evropskih prvakov med italijansko ekipo Juventus iz Torina in Liverpoolom iz Anglije. Angleški navijači so na stadionu med italijanske navijače odvrgli dimno bombo, zaradi katere je nastala panika. V grozljivih prizorih, ki jih je neposredno prenašala tudi televizija, je izgubilo življenje 39 oseb, več kot tristo pa je bilo hudo telesno poškodovanih.

V neredih, ki žal vse prepogosto spremljajo športna tekmovanja, so žrtve tudi med varuhi reda oziroma med policisti.Med zadnjimi odmevnimi je tudi primer s svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji leta 1998, kjer so navijači v neredih zabodli policista. Podobno se je pred leti zgodilo tudi v Mariboru, ko so navijači med neredi s konico dežnika zabodli policista.

Organizatorji različnih športnih prireditev, obiskovalci teh prireditev in seveda tudi policisti, ki sodelujemo pri zagotavljanju javnega reda, želimo, da do izgredov ne bi prihajalo. Če že pride do takih dogodkov, pa želimo z naslednjimi nasveti doseči, da bi bile posledice čim blažje.

• Nasveti za ravnanje pred športno prireditvijo
• Nasveti za ravnanje med športno prireditvijo
• Nasveti za ravnanje po športni prireditvi
• Nasveti za ravnanje ob morebitnem posredovanju policije

Opozoriti je potrebno, da je za red in varnost na športnih prireditvah odgovoren organizator športne prireditve.

Policisti intervenirajo šele takrat, ko sta z dogajanjem na športni prireditvi ogrožena javni red in mir in organizator varnosti ni več zmožen zagotavljati.