Direktor Uprave kriminalistične policije: mag. Aleksander JEVŠEK

PREDSTAVITEV

Kriminalistična policija je specializirana služba za boj proti kriminalu. Na vrhu je uprava kriminalistične policije, ki s pomočjo svojih sektorjev vodi, koordinira, spremlja, analizira in ocenjuje stanje na področju kaznivih dejanj. S sodnimi in drugimi državnimi organi ter pristojnimi organi v tujini skrbi za učinkovito in zakonito opravljanje nalog na različnih področjih kriminalitete.

Uprava kriminalistične policije poleg tistih nalog, ki jih opravljajo notranje organizacijske enote, opravlja še sledeče skupne naloge:

• koordinira preventivno dejavnost,
• načrtuje in predlaga organizacijske spremembe, razvoj in uresničevanje razvojnih projektov,
• koordinira potrebe in programe za kriminalistično usposabljanje in kadre,
• načrtuje in predlaga kriminalistično materialno-tehnično opremo in finance,
• sodeluje pri usposabljanjih za izvajanje policijskih pooblastil pri preiskovanju kriminalitete,
• druge naloge, ki ne pomenijo neposrednega preiskovanja kriminalitete.

ORGANIGRAM

SEKTOR ZA ORGANIZIRANO KRIMINALITETO
          Oddelek za prepovedane droge
          Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje
          Oddelek za kriminalne združbe

SEKTOR ZA SPLOŠNO KRIMINALITETO
          Oddelek za premoženjsko kriminaliteto
          Oddelek za krvne in seksualne delikte
          Oddelek za mladoletniško kriminaliteto

SEKTOR ZA GOSPODARSKO KRIMINALITETO
          Oddelek za finančno kriminaliteto in pranje denarja
          Oddelek za poslovni in javni sektor
          Oddelek za korupcijo
          Oddelek za računalniško kriminaliteto

SEKTOR ZA POSEBNE NALOGE

SEKTOR ZA MEDNARODNO POLICIJSKO SODELOVANJE
          Oddelek Interpol
          Oddelek Sirene
          Oddelek Europol
          Oddelek za telekomunikacije in administracijo

CENTER ZA KRIMINALISTIČNO ANALITIKO

Kriminalisti pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev sodelujejo z uniformiranimi policisti. Ti lahko zaradi stalne prisotnosti ob prijavi oziroma ugotovitvi kaznivega dejanja takoj ukrepajo in raziščejo lažja kazniva dejanja. Težje oblike kriminalitete, ki zahtevajo posebna preiskovalna znanja in tehnično opremo, obravnavajo kriminalisti. Delavci kriminalistične policije niso uniformirani, v posebnih primerih pa oblečejo prepoznavne anorake z napisom "POLICIJA".

Zaradi specializacije dela in poznavanja lokalne problematike delujejo znotraj posameznih policijskih postaj tudi lokalne kriminalistične skupine, predvsem v urbanih območjih. Za nadzor nad kriminalno bolj ogroženimi predeli pa so na policijskih upravah organizirane mobilne kriminalistične skupine. 

Živimo v času, ko kriminal ne pozna ne državnih meja ne etničnih razlik. V tem desetletju je z razpadom vzhodnega bloka kriminal "pljusknil" preko železne zavese proti Zahodu. Še zlasti to velja za organizirani kriminal, trgovino z orožjem in mamili in pranje denarja. Tudi Slovenija se vse pogosteje sooča s tovrstnimi kaznivimi dejanji, zato ne preseneča, da je boj zoper organizirane združbe, ki se ukvarjajo z mednarodno kriminalno dejavnostjo, prioritetna naloga kriminalistične policije. 

Kriminalistična policija si prizadeva ne samo držati korak s storilci kaznivih dejanj, temveč biti korak pred njimi, zato sproti uvaja sodobne preiskovalne metode in tehnike, ustrezno usposablja in opremlja strokovnjake za najtežje oblike kaznivih dejanj, izboljšuje kakovost dokazovanja kaznivih dejanj, izpopolnjuje uporabo posebnih metod in tehnik preiskovanja organizirane kriminalitete, krepi preventivno delo, poglobljeno spremlja pojavne oblike mladoletniške kriminalitete... Kriminalistična policija je ustanovila posebne skupine strokovnjakov za boj proti korupciji in proti računalniškemu kriminalu; tako bo najlažje spremljala kriminalna gibanja doma in v svetu in prispevala k izboljšanju preiskanosti kaznivih dejanj, ki je že sedaj ena najboljših v Evropi.

Interpol

Za preprečevanje mednarodne kriminalitete in odkrivanje storilcev kaznivih dejanj je meddržavno sodelovanje izrednega pomena. Slovenska kriminalistična policija se preko centralnega nacionalnega biroja Interpola uspešno vključuje v različne oblike mednarodnega sodelovanja na področju zatiranja kriminalitete. 

Slovenija je postala polnopravna članica Interpola leta 1992, biro je organiziran v okviru uprave kriminalistične policije, njegova osnovna naloga pa je posredovanje zaprosil za podatke v zvezi s policijskimi preiskavami v Sloveniji nacionalnim birojem po svetu in obratno. Na državni ravni je Interpol Ljubljana (običajno se nacionalni centralni biroji poimenujejo po glavnem mestu dežele članice Interpola) zadolžen za spremljanje in zagotavljanje ustreznih standardov, ki jih narekuje članstvo v organizaciji Interpola. Eden teh je tudi zagotavljanje hitrega in nemotenega delovanja, zato je Interpol Ljubljana vključen v različne neodvisne računalniške komunikacijske mreže.