Višja policijska šola izvaja naloge na področjih:
- izobraževalnega programa za pridobitev strokovne izobrazbe višji policist;
- raziskovalne dejavnosti v policiji;
- knjižničarske dejavnosti;
- učenja tujih jezikov v jezikovnem centru.
Izobraževalni program "Višji policist"
Diplomant Višje policijske šole pridobi strokovni naziv višji/a policist/ka in poklic policijski/a inšpektor/ica. Poklicne kompetence so opredeljene v poklicnem standardu policijski inšpektor/policijska inšpektorica.
Delovanje šole ureja Zakon o policiji, Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanje ter na njegovi podlagi izdani podzakonski akti ter Akt o ustanovitvi Višje policijske šole.
Pogoji za vpis
V višješolski izobraževalni program se lahko vpiše kdor:
- je opravil splošno oziroma poklicno maturo oziroma je končal temu ustrezno izobraževanje po prejšnjih predpisih ali
- ima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.
Dodatni pogoji za vpis
- končan izobraževalni program za pridobitev strokovne izobrazbe policist ali opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil,
- najmanj štiri leta opravljanja policijskega dela in sklenjeno delovno razmerje v Policiji,
- pozitivna pisna ocena predstojnika,
- sklenjena pogodba o šolanju z delodajalcem, ki omogoča praktično izobraževanje,
- brez zdravstvenih zadržkov za udeležbo pri predmetu psihofizična priprava in samoobramba.
Prednost pri izboru bodo imeli kandidati ki:
- so predvideni za zasedbo delovnih mest za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so nezasedena ali se pričakuje, da bodo v bližnji prihodnosti prosta, NOE GPU ali PU pa za njih še nima ustreznih nadomestitev,
- imajo višje povprečje ocen delovnih in strokovnih kvalitet v zadnjih treh letih,
- imajo več let delovnih izkušenj v policiji.
O izobraževalnem programu
Osnovni cilj višjega strokovnega izobraževanja na Višji policijski šoli je, da diplomanti poglobljeno obvladajo strokovno - teoretična in praktična znanja za opravljanje policijskih nalog in posebnih področjih policijskega dela ter pridobijo osnovna znanja za vodenje delovnih procesov v okviru manjših policijskih enot na splošnem ali določenem strokovnem policijskem področju.
Študent/študentka v programu pridobi generične in poklicno-specifične kompetence:
Generične kompetence:
- uporablja strokovno ustno in pisno komunikacijo v slovenskem in tujem jeziku;
- sporoča svoje ideje in odločitve nadrejenim in podrejenim, informira in vzpostavlja stike z notranjo in zunanjo javnostjo;
- prepoznava in reagira na družbene in varnostne okoliščine in se odloča v skladu s pravili stroke in etičnimi normami. Razvija varnostno kulturo in v skupnost usmerjeno policijsko delo;
- sprejema odgovornosti za svoje odločitve in ravnanja, je sposoben premisleka in izkazuje ustvarjalnost pri reševanju problemov;
- spremlja dogajanje v družbi in v stroki, temu prilagaja svoje znanje in ga je sposoben prenašati na druge;
- sposoben je administrativnega upravljanja in snovanja, izkazuje iniciativnost in odgovornost v vodstvenih procesih in v procesih upravljanja z različnimi viri;
- razvija zavedanje o večplastnosti poklica, ki hkrati zahteva represivno ravnanje in pomoč državljanom. Zaveda se pomena varovanje človekovih pravic in svoboščin in ravnanja v skladu z etičnimi normami;
- razvija strokovno identiteto in odgovornost ter pozitivno podobo policista.
Poklicno-specifične kompetence:
- razume koncept prava skupnosti in nacionalnega prava in sledi novostim in spremembam;
- odloča se in ravna v skladu z ustavo, zakonom o policiji in drugimi zakoni in podzakonskimi predpisi;
- pri izvajanju pooblastil spoštuje etične norme, človekove pravice in svoboščine in dostojanstvo posameznika. Ugotavlja značilnosti strokovne in zakonite uporabe policijskih pooblastil v konkretnih okoliščinah;
- sodeluje z državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in na področjih čezmejnega policijskega sodelovanja;
- uporablja informacijsko in telekomunikacijsko opremo za komuniciranje, iskanje, analiziranje in predstavitev različnih podatkov in za odločanje v konkretnih okoliščinah. Odgovorno ravna s tajnimi podatki in podatki policije;
- vzdržuje predpisane fizične zmožnosti in se zaveda njihovega pomena za vsakdanje delo;
- uporablja predpisano policijsko opremo, odgovorno uporabljajo veščino streljanja z orožjem, ki se uporablja v policiji, in ta znanja posredujejo drugim;
- strokovno teoretična znanja in veščine uporabijo za načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzor dela sodelavcev;
- ocenjuje okoliščine, razume vzroke in posledice, se pravilno odloča in prevzema odgovornost za svoje odločitve;
- organizira in vodi policijske prometno-varnostne procese. Ocenjuje varnostne razmere v cestnem prometu in obravnava/rešuje zahtevnejše prometne nesreče;
- razume integrirano upravljanje meja, ocenjuje in prepoznava dejavnike tveganja pri nadzoru zunanje meje EU. Organizira učinkovito izvajanje mejne kontrole, varovanje državne meje in izvaja postopke s tujci. Preprečuje čezmejno kriminaliteto;
- v sodelovanju z drugimi odgovornimi dejavniki ocenjuje tveganja, načrtuje, organizira in vodi varovanje varnostno ranljivih /občutljivih področij javnega življenja (varovanje življenja, oseb in premoženja, varovanih oseb in objektov, javna zbiranja vseh vrst, javnega reda nasploh, naravne nesreče, izredna stanja ali vojna…);
- v sodelovanju z drugimi državnimi organi in institucijami izvaja ukrepe za preprečevanje in zatiranje kaznivih dejanj s področja splošne, gospodarske in organizirane kriminalitete, za obravnavanje storilcev in delo z žrtvami.
Študij traja dve (2) leti. Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS.
Predmetnik: Višji policist / VIŠ / 2010
| Oznaka |
Predmet ali
druge sestavine
|
Obvezno/
izbirno |
Letnik |
število kontaktnih ur
|
št. ur
študent. dela |
Kreditne
točke |
| P |
SV |
LV |
Skupaj |
| M1 |
Sporazumevanje |
obvezno |
prvi |
|
|
|
|
|
15 |
| P1 |
Strokovna terminologija v tujem jeziku |
|
|
48 |
- |
24 |
72 |
180 |
6 |
| P2 |
Poslovno komuniciranje |
|
|
36 |
6 |
18 |
60 |
150 |
5
|
| D1 |
Praktično izobraževanje - Sporazumevanje |
|
|
|
|
|
|
120
|
4 |
| M2 |
Policijsko pravo |
obvezno |
prvi |
|
|
|
|
|
20 |
| P3 |
Kazensko procesno pravo |
|
|
30 |
6 |
- |
36 |
90 |
3 |
| P4 |
Kazensko materialno pravo |
|
|
30 |
6 |
- |
36 |
90 |
3 |
| P5 |
Prekrškovno pravo |
|
|
36 |
6 |
18 |
60 |
150 |
5 |
| P6 |
Javna uprava |
|
|
36 |
6 |
6 |
48 |
120 |
4 |
| P7 |
Upravni postopek |
|
|
36 |
12 |
12 |
60 |
150 |
5 |
| M3 |
Policijska pooblastila |
obvezno |
prvi |
|
|
|
|
|
15 |
| P8 |
Policijska pooblastila |
|
|
48 |
6 |
18 |
72 |
180 |
6 |
| P9 |
Praktični postopek in samoobramba |
|
|
4 |
- |
44 |
48 |
90 |
3 |
| D2 |
Praktično izobraževanje - Policijska pooblastila |
|
|
|
|
|
|
180 |
6 |
| M4 |
Analitika in upravljanje |
obvezno |
prvi
|
|
|
|
|
|
10 |
| P10 |
Informatika v policiji |
|
|
24 |
- |
24 |
48 |
90 |
3 |
| P11 |
Osnove menedžmenta |
|
|
36 |
6 |
18 |
60 |
120 |
4 |
| D3 |
Praktično izobraževanje - Analitika in upravljanje |
|
|
|
|
|
|
90 |
3 |
| M5 |
Posebna policijska znanja |
obvezno |
drugi |
|
|
|
|
|
|
| P12 |
Oborožitev s streljanjem |
|
|
6 |
- |
42 |
48 |
90 |
3 |
| P13 |
Kriminalistika |
|
|
36 |
- |
12 |
48 |
90 |
3 |
| P14 |
Varnost cestnega prometa |
|
|
36 |
- |
12 |
48 |
90 |
3 |
| P15 |
Mejna problematika in tujci |
|
|
36 |
- |
12 |
48 |
90 |
3 |
| P16 |
Operativne naloge policije |
|
|
36 |
- |
12 |
48 |
90 |
3 |
| D4 |
Praktično izobraževanje - Posebna policijska znanja |
|
|
- |
- |
- |
|
150 |
5 |
| M6 |
Splošne naloge policije |
izbirno |
drugi |
|
|
|
|
|
20 |
| P17 |
Splošne naloge policije |
|
|
72 |
12 |
72 |
156 |
330 |
11 |
| D5 |
Praktično izobraževanje - Splošne naloge policije |
|
|
|
|
|
|
270 |
9 |
| M7 |
Kriminalistika I |
izbirno |
drugi |
|
|
|
|
|
20 |
| P18 |
Kriminalistika I |
|
|
72 |
12 |
72 |
156 |
330 |
11 |
| D6 |
Praktično izobraževanje - Kriminalistika I |
|
|
|
|
|
|
270 |
9 |
| M8 |
Preprečevanje in preiskovanje prometne delinkvence |
izbirno |
drugi |
|
|
|
|
|
20 |
| P19 |
Preiskovanje in preprečevanje prometne delinkvence |
|
|
72 |
12 |
72 |
156 |
330 |
11 |
| D7 |
Praktično izobraževanje - Preprečevanje in preisk. prom. delikvence |
|
|
|
|
|
|
270 |
9 |
| M9 |
Mejna problematika in tujci I |
izbirno |
drugi |
|
|
|
|
|
20 |
| P20 |
Mejna problematika in tujci I |
|
|
72 |
12 |
72 |
156 |
330 |
11 |
| D8 |
Praktično izobraževanje - Mejna problematika in tujci |
|
|
|
|
|
|
270 |
9 |
| P21 |
Poklicna etika |
obvezno |
drugi |
24 |
6 |
18 |
48 |
90 |
3 |
| P22 |
Vodenje in odločanje |
obvezno |
drugi |
30 |
6 |
24 |
60 |
120 |
4 |
| P23 |
Psihofizična priprava in samoobramba |
obvezno |
drugi |
4 |
- |
44 |
48 |
90 |
3 |
| P24 |
Prostoizbirni predmet |
izbirno |
drugi |
|
|
|
|
150 |
5 |
| D9 |
Diplomsko delo |
obvezno |
drugi |
|
|
|
|
|
5 |
Opombe: M- modul, P- predmet, D - druga sestavina študijskega programa (praktično izobraževanje, diplomsko delo), PR - predavanja, SV - seminarske vaje, LV - laboratorijske vaje
Katalogi znanja so pripravljeni za predmete (P) in druge sestavine študijskega progama (D).
Program se izvaja dualno, kar pomeni, da je razmerje med strokovno- teoretičnimi vsebinami in praktičnimi vajami, seminarskimi nastopi in praktičnim izobraževanjem uravnoteženo (razmerje 50:50 v celotnem programu).
Pogoj za napredovanje v drugi letnik je, da je študent opravil vse izpite v I. letniku, da je bilo pozitivno ocenjeno njegovo praktično izobraževanje in seminarska naloga.
Študent študij zaključi z diplomskim izpitom, ki je sestavljen iz diplomske naloge in njenega zagovora.
Izpiti in druge obveznosti
Študent mora v času študija redno obiskovati predavanja, sodelovati v obštudijskih dejavnostih, pripravljati seminarske naloge, referate in druge pisne izdelke določene s programom izobraževanja. Vsebina in obseg vseh vrst pisnih izdelkov je določena z internimi akti šole, za izdelavo diplomske naloge in njen zagovor pa je določen poseben Diplomski red.
Predavatelji Višje šole, inštruktorji in drugi strokovni sodelavci
Nosilci predavanj so predavatelji višje šole, ki so bili imenovani na podlagi kriterijev, ki jih predpisuje poseben pravilnik. Vsi imajo bogate izkušnje, naziv pa jim je podelila posebna komisija pri Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje. V okviru predavanj predavatelji višje šole v predavanja vključujejo tudi druge strokovne sodelavce in zunanje strokovnjake, praktične vaje pa vodijo inštruktorji.
Za praktično izobraževanje v I. in II. letniku so študentom določeni mentorji, enako tudi za pripravo diplomske naloge in njen zagovor.
Predavatelji, strokovni sodelavci in mentorji so iz vrst policije, praviloma pa zasedajo vodilna in vodstvena delovna mesta na GPU, PU in PP.
Na predavanja vabimo tudi zunanje strokovnjake in ugledne goste kot so varuh človekovih pravic, državni tožilci, preiskovalni sodniki, sodni izvedenci, sodniki za prekrške in drugi.
Tudi študenti obiskujejo zunanje in notranje institucije in službe, ki so kakorkoli povezane z delom in nalogami policije. S takšnim načinom izbora predavateljev in organizacijo študija zagotavljamo kar največjo povezanost med teoretičnim in praktičnim študijem, torej med kaj in kako!
Ostalo
- Kadrovski izbor študentov opravlja Kadrovska služba policije v sodelovanju z NOE GPU in PU
- Študenti ostanejo delavci svojih enot, kjer urejajo in uresničujejo vsa razmerja, ki izhajajo iz delovnega razmerja v policiji
- Študentje lahko bivajo v objektih Policijske akademije
- Študij poteka v skladu s programom in študijskim koledarjem
TELEFONSKA ŠTEVILKA VPŠ
na kateri lahko dobite dodatne informacije:
tel: (01) 514 71 50
|
