|
Informacije javnega značaja |
 |
 |
 |
|
Informacije javnega značaja so informacije, ki izvirajo iz delovnega področja policije, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je policija izdelala sama, v sodelovanju z drugim organom ali pridobila od drugih oseb. Arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam. Prosilci imajo tako pravico zahtevati od policije, ki po njihovem mnenju razpolaga z želeno informacijo, da jim jo posreduje. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico od policije pridobiti informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis.
Uradna oseba v imenu organa lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke iz prvega odstavka 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja, in sicer:
Policija je tudi ob obstoju zgoraj navedenih okoliščin (izjem) dolžna dopustiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije. Ali je v konkretnem primeru dejansko podana prevlada javnega interesa nad omejitvami, se ugotovi z izvedbo testa javnega interesa v skladu z 21. členom ZDIJZ, razen v primerih, ko gre za tajne podatke najvišje stopnje, tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije, davčne podatke posredovane s strani tuje države ter za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti statističnih podatkov o poročevalskih enotah ali kršitev zaupnosti davčnega postopka oz. davčne tajnosti v teh primerih pa testa javnega interesa ni dopustno izvajati (ti podatki torej niso dostopni). Zakon jo zavezuje tudi k posredovanju zahtevane informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali opravljanje javne funkcije oz. delovno razmerje javnega uslužbenca. Prav tako mora biti brez kakršnikoli izjem dopusten dostop do informacij glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi ter drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Policiji pa prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali javno dostopna na kakšen drug način (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), ampak mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Policija lahko prosilcu skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zavrne zahtevo za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:
Postopek za pridobitev informacije javnega značaja
Uradna oseba je dolžna omogočiti dostop do informacije javnega značaja, razen v primeru, ko gre za podatke, vezane na 6. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Če zahteva informacijo na vpogled, mu je policija dolžna omogočiti vpogled pod pogojem, da ima dovolj časa za seznanitev z njeno vsebino. Pravico do pravnega varstva ima le tisti prosilec, ki je zahtevo na uradno osebo podal pisno (elektronska pošta se šteje za ustno zahtevo, razen če prosilec elektronskega sporočila ne podpiše z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom). Torej, prosilcu, ki je zahtevo vložil ustno, zakon o odstopu do informacij javnega značaja odreka pravno varstvo.
Zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, podjetja ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi mora prosilec opredeliti:
Ni potrebno pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če prosilec vloži nepopolno zahtevo, se ga pozove, da jo v predvidenem roku dopolni. Pri tem mu lahko pomaga uradna oseba. Če prosilec tega ne stori, se zahtevo zavrže. Zoper sklep o zavržbi zahteve se prosilec lahko pritoži, o pritožbi pa odloča Informacijski pooblaščenec Glede na to, da prosilec sam presodi, kateri izmed organov razpolaga z informacijo, ki jo želi, se lahko seveda zgodi, da se zmoti in vloži zahtevo pri organu, ki te informacije nima in mu je zato ne more posredovati. Policija v takem primeru zahtevo, za katero ni pristojna, odstopi tistemu organu, ki z zahtevano informacijo razpolaga, ter o tem obvesti prosilca. Prosilci (pravne in fizične osebe) svoje zahteve lahko naslovijo na organ ali neposredno na uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja, in sicer Stjepana Kovačeviča, Antona Vozlja ali Tadejo Kolenc. Uradna oseba je dolžna na zahtevo odgovoriti v največ 20-ih delovnih dneh. Če potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa do informacije javnega značaja, skladno z določbami 7. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko podaljša rok iz prejšnjega člena za največ 30 delovnih dni. Zoper sklep o podaljšanju roka ni možna pritožba. Rok za reševanje zahtevka teče od delovnega dneva, ko je policija prejela popolno zahtevo. Če uradna oseba zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izdaja posebne upravne odločbe, ampak napravi uradni zaznamek (prosilcu posreduje zahtevano informacijo). Če pa zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del je tudi obrazložitev izreka in pravni pouk. S tem se prosilcu omogoči vložitev pravnega sredstva proti odločitvi organa. Zakon vzpostavlja domnevo, da se zahteva šteje za zavrnjeno, če organ ne omogoči prosilcu dostopa v predvidenem roku (20, izjemoma 30 dni) ali če ne izda ali ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve. O pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, ali zaradi molka organa odloča Informacijski pooblaščenec.
Vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja je brezplačen. Prosilcu se lahko zaračunajo le materialne stroške, ki nastanejo pri posredovanju informacij javnega značaja, v skladu z veljavnim stroškovnikom Če prosilec zahteva informacije javnega značaja v večjem obsegu, se lahko od njega zahteva vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij.
Uradne osebe: Stjepan Kovačevič Anton Vozelj Tadeja Kolenc |
.