ZGODOVINA

14. junija 1985, so v Schengenu (mestu v Luksemburgu) vlade Nemčije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga podpisale sporazum, ki je prevzel ime tega mesta - Schengenski sporazum in je imel za cilj postopno ukinitev kontrole oseb vzdolž njihovih skupnih meja.

Schengenski sporazum je bil prvotno uveden kot deklaracija o nameri, ki je določala cilje, ki so jih postavile vlade podpisnice za vzpostavitev režima prostega pretoka. Nekaj let kasneje, natančneje 19.06.90, je deklaracija o nameri dosegla vrhunec v izdelavi komplementarnih predpisov, znanih kot Schengenska Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma iz leta 1985, ki so jo podpisale države, ki so prvotno podpisale Schengenski sporazum. To dejstvo je vključevalo oblikovanje področja prostega pretoka oseb, kapitala, blaga in storitev.

Konvencija vključuje v vseh svojih členih niz pomembnih načel, med katerimi je vredno izpostaviti naslednja:

• vpeljuje prost pretok oseb, bodisi državljanov evropske skupnosti ali ne, znotraj schengenskega področja;
• vzpostavlja nov pojem "zunanje meje" s poudarkom na pogojih, ki so potrebni za dopustitev vstopa za državljane tretjih držav;
• opredeljuje sistem schangenskih skupnih viz in uvaja enotno vizo, ki velja na celotnem ozemlju;
• kar zadeva begunce vključuje serijo proceduralnih pravil in nekaj kriterijev, ki jih je treba uporabiti za ugotavljanje države, ki je dolžna obravnavati prošnjo za azil, kadar ima ali je imel iskalec azila zveze z več kot eno državo članico;
• na področju policijskega sodelovanja konvencija izkorišča celo vrsto specifičnih mehanizmov kot sta čezmejno tajno sledenje in zasledovanje na ozemlju druge države članice;
• vzpostavlja računalniški sistem, ki je skupen za vse članice in se imenuje "schengenski informacijski sistem (SIS)";
• in končno, vzpostavlja skupno nadzorno telo, odgovorno za zagotavljanje zaščite ljudi v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

SCHENGENSKI INFORMACIJSKI SISTEM - SIS

V skladu s Schengensko konvencijo je namen schengenskega informacijskega sistema vzdrževanje javnega reda in javne varnosti, vključno z nacionalno varnostjo, na ozemljih držav članic (uporabnic sistema pogodbenice) in uporaba določb te konvencije v zvezi s pretokom oseb na teh ozemljih z informacijami, ki se sporočajo preko tega sistema. SIS vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih dajejo posamezne pogodbenice, kot se zahteva za namene iz členov 95 do 100. Pogodbenica-razpisnica določi, ali je zadeva dovolj pomembna, da opravičuje vnos razpisa ukrepa v SIS.

Kategorije podatkov so:

• osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa iz člena 95, 96, 97, 98 in 99;
• predmeti iz člena 100 in vozila iz člena 99.

Za osebe se navedejo samo naslednji podatki:

• priimek in ime, morebiten alias, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;
• morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;
• prvo črko drugega imena;
• datum in kraj rojstva;
• spol;
• državljanstvo;
• ali so zadevne osebe oborožene;
• ali so zadevne osebe nasilne;
• razlog za razpis ukrepa in
• predlagani ukrep.

Kategorije razpisov SIS so naslednje:

• 95. člen - podatki o osebah, za katere se zaprosi za prijetje zaradi izročitve ali predaje;
• 96. člen - podatki o tujcih, za katere je razpisana zavrnitev vstopa;
• 97. člen - podatki o pogrešanih osebah ali osebah, ki zaradi njihove lastne zaščite ali odvračanja nevarnosti na zahtevo pristojnega organa ali pristojnega sodišča pogodbenice razpisnice potrebujejo začasno policijsko zaščito;
• 98. člen - podatki o pričah, o osebah, ki se morajo v okviru kazenskega postopka zglasiti na sodišču zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane, ali o osebah, katerim je treba vročiti kazensko sodbo ali vabilo za nastop prestajanja zaporne kazni;
• 99. člen - podatki o osebah ali vozilih se za namene prikritega evidentiranja ali namenske kontrole;
• 100. člen - podatki o stvareh, ki se iščejo zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih;

Kadar pogodbenica meni, da razpis ukrepa po členih 95, 97 ali 99 ni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, njenimi mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi, lahko naknadno razpis ukrepa v podatkovni zbirki nacionalnega dela SIS označi z označitvijo ("flag"). O tem se mora posvetovati z drugimi pogodbenicami. Če pogodbenica-razpisnica ukrepa ne prekliče, še naprej v celoti velja za druge pogodbenice.

Dostop do podatkov, shranjenih v SIS in pravico njihove neposredne uporabe, imajo izključno organi, pristojni za:

• mejno kontrolo;
• druga policijska in carinska preverjanja v notranjosti države in njihovo usklajevanje;
• poleg tega imajo dostop do podatkov, shranjenih v skladu s členom 96, in pravico njihove neposredne uporabe organi, pristojni za izdajanje vizumov, centralni organi, pristojni za obravnavanje prošenj za izdajo vizumov, in tudi organi, pristojni za izdajanje dovoljenj za bivanje in izvajanje predpisov o tujcih v okviru uporabe te konvencije v zvezi z gibanjem oseb; dostop do podatkov ureja nacionalno pravo posamezne pogodbenice;
• organizacije, pristojne za registracijo motornih vozil in izdajo registrskih tablic;
• pristojni pravosodni organi držav članic in
• EUROPOL, EUROJUST.

• Ali imam pravico do vpogleda oziroma seznanitve z lastnimi osebnimi podatki?

• Schengenski informacijski sistem - pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

NOVE FUNKCIJE SIS

Zaradi porasta organiziranega kriminala in predvsem nevarnosti terorizma so bile v okviru SIS predlagane nove funkcije, ki se nanašajo na naslednja področja:

• dostop do SIS s strani organov in podjetij, ki so odgovorna za izdajo prometnih dovoljenj in registrskih tablic za motorna vozila;
• dostop do SIS s strani Europol-a in Eurojust-a;
• vnos ponarejenih potnih listov v SIS in
• vnos biometričnih podatkov v SIS.

SIRENE

Vsaka pogodbenica imenuje organ z osrednjo odgovornostjo za njen nacionalni del SIS, in sicer SIRENE (Suplementary Information Request at National Entry - zahteve po dodatnih informacijah pri nacionalnih vnosih). Vsaka pogodbenica izdaja svoje razpise ukrepov samo s pomočjo tega organa.

SIRENE so odgovorne za nemoteno delovanje nacionalnega dela SIS in sprejemajo potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb te konvencije. Treba je poudariti, da je s sistemom SIS in njenim pomožnim elementom SIRENE doseženo zelo široko in boljše sodelovanje med policijami na osnovnem nivoju. S pomočjo teh tehničnih in operativnih sistemov namreč krožijo vse informacije, ki jih bodo določili končni uporabniki v sistemu (v glavnem policisti na ulici).

SIRENE predstavljajo temelj, na katerem stoji mednarodno policijsko sodelovanje na schengenskem področju (sistematično policijsko sodelovanje, ki bazira na medsebojni izmenjavi podatkov in razpisov za iskanje osebe in predmetov, stalno in sproti ažuriranih s strani države prosilke, po načelu medsebojnega zaupanja, enako kot bi bile informacije obravnavane znotraj nacionalnega pravnega okvira).

Celotno poslovanje med uradi SIRENE je poenoteno (standardizirano) na podlagi Priročnika SIRENE, ki se vseskozi modificira in dopolnjuje v okviru Komisije EU.

NALOGE IN PRISTOJNOSTI SIRENE

Osrednje naloge nacionalnih uradov SIRENE se nanašajo predvsem na izmenjavo dodatnih (supplementary) informacij:

• pred razpisom tiralice;
• istočasno, oziroma vzporedno z razpisom tiralice;
• v primeru večkratnega razpisa tiralice;
• v primeru označitve tiralice (flag);
• v primeru zadetka (hit);
• v primeru razpisa ukrepa zavrnitve vstopa državljanov iz tretjih držav;
• o nezmožnosti izvajanja določenega ukrepa, ki je predviden v primeru zadetka;
• v primeru spremembe namena;
• v primeru nepravilnosti podatkov ali v primeru nezakonito shranjenih podatkov in o pravici vpogleda v lastne podatke in pravici do poprave podatkov.

Naloge, ki jih uradi SIRENE opravijo pri vseh kategorijah razpisov, se nanašajo na:

• preveritev skladnosti postopka z določbami Schengenskega izvedbenega sporazuma;
• preveritev tehnične kvalitete podatkov;
• upoštevanje predpisanega vrstnega reda postopkov;
• takojšnje obveščanje razpisnika v primeru zadetka (hit) in
• izmenjava dodatnih informacij.

Poleg osrednjih nalog pa imajo zelo velik pomen predvsem dodatne naloge, ki se nanašajo na kontinuirano, pospešeno mednarodno policijsko sodelovanje:

• izmenjava informacij na področju policijskega sodelovanja (členi 39, 40, 41 in 46);
• razpisovanje tiralic in izmenjava informacij v okviru SIS ima prednost pred razpisovanjem in izmenjavo informacij preko Interpola (razpisa zoper isto osebo se ne izključujeta).

SIRENE nimajo namena nadomestiti ali posnemati Interpol. Čeprav se nekatere naloge pokrivajo, pa se načela delovanja in sodelovanja med pogodbenicami občutno razlikujejo glede na tiste, ki urejujejo Mednarodna organizacijo kriminalistične policije.

Razpisi v SIS in ustrezne spremembe podatkov imajo vedno prednost pred razpisi in izmenjavami informacij preko Interpola. Ta prednost še posebej velja v primeru nasprotij med razpisom iz SIS in iz Interpola. V okviru "Schengna" je prednost dana razpisom SIS pred razpisi Interpola. Slednji se bodo izjemoma pojavljali (razpisi, ki jih Sporazum ne predvideva, na primer: nezmožnost vnašanja umetniških predmetov v sistem SIS in tiste, ki nimajo vseh informacij za razpis v sistemu SIS).