Vsa njegova nadaljnja kariera pa je povezana s forenziko: leta 1982 je postal kriminalističnotehnični izvedenec v Oddelku za fizikalne preiskave v takratnem Centru za kriminalističnotehnične preiskave, leta 1990 je postal vodja oddelka za fizikalne preiskave in leta 2006 kriminalistični svetnik v vodstvu Centra za forenzične preiskave.

V tem času je postal specialist in sodno zaprisežen izvedenec za vrsto forenzičnih preiskav (balistika, rekonstrukcija streljanja, mehanske sledi, orožje, eksplozivne naprave). V zadnjih letih se je posvečal predvsem vodenju in koordinaciji dela kriminalističnih tehnikov na policijskih upravah ter se ukvarjal s problematiko opremljenosti centra.

Vsa leta je svoje znanje prenašal na mlajše sodelavce, predaval na kriminalističnem tečaju, občasno zunanji javnosti, poleg tega pa je tudi soavtor učbenika Kriminalistika. Za delo v organih za notranje zadeve je prejel bronasti znak za zasluge in leta 2008 tudi Veliki ščit policije z bronasto zvezdo za pomembne uspehe.

Januarja 2009 je prevzel vodenje Centra za forenzične preiskave, ki se je julija 2010 preimenoval v Nacionalni forenzični laboratorij.