Pogosta vprašanja

Javni red in mir
 
PDF natisni E-pošta

VPRAŠANJA:

  1. Kaj lahko storim zoper zgornjo sosedo v stanovanjskem bloku, ki z bobni namerno moti nočni mir in počitek? Po opozorilu glede njenega nevzdržnega obnašanja je stanje še slabše..
  2. Ali je ulično beračenje nezakonito?
  3. Ker po elektronski pošti krožijo razne prošnje za prostovoljne prispevke, vas prosim, da preverite, ali gre za zakonito dejavnost ali za goljufijo in zbiranje elektronskih naslovov.
  4. Kako naj morebitni očividci ukrepajo v primeru, ko naletijo na kužka, zaprtega v pregretem avtomobilu? Ali lahko mimoidoči razbijejo okno avtomobila in spustijo žival na prostost?
  5. Kako pogosto policija preverja prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam mlajšim od 18 let?
  6. Zanima me, ali je prenočitev v avtodomu na parkirišču (brez postavljene tende, podpornih nogic, stopnic ipd.), na katerem ni oznake o prepovedi parkiranja avtodomov, prepovedano?
  7. Zanima me, če v primeru ropa ali kraje lahko uporabim solzivec?
  8. Pritožujem se kot državljanka Slovenije, saj ljudje, ki stanujejo v mojem mestu, ne upoštevajo zakona o uporabi pirotehničnih izdelkov (danes je 23. 12. pa že veselo pokajo). Kdaj je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov?

 

 

ODGOVORI:

 

  1. Kaj lahko storim zoper zgornjo sosedo v stanovanjskem bloku, ki z bobni namerno moti nočni mir in počitek? Po opozorilu glede njenega nevzdržnega obnašanja je stanje še slabše.


    Hrup in z njim povezane kršitve opredeljujeta Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) (Ur. l. RS, št. 70/06) in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05). Uredba ureja predvsem področje hrupa, ki izhaja iz dejavnosti različnih subjektov. Pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb uredbe imajo inšpektorji za varstvo okolja.

    V pristojnosti policije pa je izvajanje ukrepov za prekrške po 8. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru. Po prvem odstavku tega člena se za prekršek kaznuje, kdor na nedovoljen način med 22.00 in 06.00 moti mir in počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege. Globa za ta prekršek znaša od 83,46 do 208,65 evra. Po drugem odstavku tega člena se za prekršek kaznuje, kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi, kar ni posledica dovoljene dejavnosti. V tem drugem primeru gre za povzročanje hrupa ne glede na dnevni čas, pri čemer je pomembno, da tak hrup nekoga moti pri miru oziroma počitku.

    Konkretno v vašem primeru to pomeni, da bi dejanje vaše sosede lahko pomenilo storitev prekrška.

    Predlagamo vam, da o domnevnih kršitvah obvestite policijo. Policisti bodo na kraju ugotovili dejansko stanje in ustrezno ukrepali.

    Več o kršitvah hišnega reda najdete na spletni strani inšpektorata: 

    Zakonodaja:

  

 

  1. Ali je ulično beračenje nezakonito?


    Zakon o varstvu javnega reda in miru opredeljuje beračenje na javnem kraju kot prekršek zgolj, če je storjeno na vsiljiv ali žaljiv način. V 9. členu zakona je zapisano: Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 41,73 evra.

    Prosjačenje za miloščino na način, da nekdo stoji z iztegnjeno roko, kleči ipd., ni prekršek, saj ne gre za aktivno dejanje zoper drugo osebo in zaradi tega tudi policist nima zakonskih pooblastil za ukrepanje zoper te osebe. Beračenje pa postane prekršek, če kršitelj na vsiljiv ali žaljiv način nekoga nadleguje in zahteva, da mu izroči denar ali druge materialne dobrine.

 

  

  1. Ker po elektronski pošti krožijo razne prošnje za prostovoljne prispevke, vas prosim, da preverite, ali gre za zakonito dejavnost ali za goljufijo in zbiranje elektronskih naslovov.


    Zakon o varstvu javnega reda in miru v 5. členu določa:

    (1) Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče.

    (2) Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni osebi se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem oziroma drugem aktu določene dejavnosti.

    (3) Dovoljenje ni potrebno, če se prostovoljni prispevki zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali če kakšen drug predpis določa drugačne pogoje za zbiranje prispevkov.

    (4) Upravna enota v dovoljenju določi način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok veljavnosti dovoljenja se določi glede na namen in način zbiranja prispevkov.

    (5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na zbiranje prostovoljnih prispevkov, se ne uporabljajo za zbiranje prispevkov, ki so urejeni z drugimi predpisi.


    Svetujemo vam, da ste pri nakazovanju sredstev in posredovanju podatkov skrajno previdni, saj gre po naših izkušnjah v večini primerov za goljufije ali za pridobivanje elektronskih naslovov, ki se nato uporabijo za različne namene (pošiljanje nezaželjene pošte itd.). V takih primerih je pomembno, da uporabniki spleta spoštujejo vsa varnostna priporočila za njegovo uporabo in ne odpirajo takih sporočil in ponudb ali odgovarjajo nanje, če niso prepričani, da je varno.

    Občasno prihaja tudi do pobiranja prostovoljnih prispevkov brez ustreznega dovoljenja, ko osebe hodijo od vrat do vrat in na različne načine prosijo ljudi za dobrine, največkrat denar. Takšna dejanja imajo lahko tudi znake kaznivega dejanja goljufije, saj gre največkrat za lažno predstavljanje glede dejanskih okoliščin nabiranja prostovoljnih prispevkov. Običajno se osebe lažno predstavljajo kot predstavniki humanitarnih društev.

    Svetujemo, naj bodo ljudje v podobnih primerih pozorni na to, ali imajo osebe, ki pobirajo prispevke, ustrezno dovoljenje. Če upravičenost pobiranja prispevkov ni izkazana, naj ljudje prispevkov ne dajejo. Prav tako naj oseb ne spustijo v stanovanja, saj so v podobnih primerih pogoste tudi priložnostne tatvine. Ljudem svetujemo, da upravičenost pobiranja prispevkov preverijo pri organizaciji, ki jo naj bi ta oseba zastopala, oz. obvestijo policijo na številko 113 (pri tem naj bodo pozorni na osebni opis, vozilo itd.).

 

  

  1. Kako naj morebitni očividci ukrepajo v primeru, ko naletijo na kužka, zaprtega v pregretem avtomobilu? Ali lahko mimoidoči razbijejo okno avtomobila in spustijo žival na prostost?


    Če očividec opazi žival, ki je ob visokih temperaturah zaprta v vozilu, zadevo prijavi bodisi pristojni veterinarski inšpekciji ali policiji, saj sta oba organa pristojna za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določil Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) (Ur. l. RS, št. 38/13).

    V takem primeru policija preveri vsa dejstva in okoliščine ter zbere potrebna obvestila, na podlagi česar poskuša ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje ali prekršek, ter ustrezno ukrepa.

    Zakon o zaščiti živali ne predvideva ukrepov, s katerimi bi reševali živali tako, da bi mimoidoči posegali v pravice in lastnino morebitnih kršiteljev.

 

  

  1. Kaj lahko storim zoper zgornjo sosedo v stanovanjskem bloku, ki z bobni namerno moti nočni mir in počitek? Po Kako pogosto policija preverja prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam mlajšim od 18 let?


    Policija se zaveda problematike točenja alkoholnih pijač, predvsem mladoletnim osebam, pri čemer pa je treba pojasniti, da je policija zgolj eden izmed nadzornih organov nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Nadzor nad izvajanjem zakona opravljajo tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport.

    Policija je izvirno pristojna, da nadzira naslednje določbe zakona, pri čemer so te in druge določbe v pristojnosti tudi zgoraj navedenih organov:

    • prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v gostinskih obratih osebam, mlajšim od 18 let;
    • prodajo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
    • prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
    • prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola.


    Policija točenje alkohola preverja v poostrenih nadzorih in ob rednem delu. Seveda tej problematiki nameni pozornost tudi ob vsakokratnih policijskih intervencijah na mestih, kjer se točijo alkoholne pijače - predvsem v gostinskih obratih. Pri nadzorih policija poleg točenja alkohola mladoletnim osebam preverja tudi točenje alkohola osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola.

    Policija k poostrenim nadzorom pogosto povabi ostale pristojne prekrškovne organe, ki poleg nadzora nad točenjem alkohola, izvedejo tudi ostale ukrepe iz svojih izvirnih pristojnosti. Prav tako se policija odzove na povabila k nadzorom ostalih nadzornih organov.

 

  

  1. Zanima me, ali je prenočitev v avtodomu na parkirišču (brez postavljene tende, podpornih nogic, stopnic ipd.), na katerem ni oznake o prepovedi parkiranja avtodomov, prepovedano?


    Po 18. členu Zakonu o varstvu javnega reda in miru stori prekršek, kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika. Za prekršek je predpisana globa 83,46 evra. Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določena. Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. V praksi to pomeni, da mora tisti, ki želi kampirati na kraju, ki temu niso namenjeni, pridobiti soglasje (zadostuje ustno dovoljenje) lastnika zemljišča.

    Z občinskim odlokom (na tistem območju, kjer želite prenočiti v avtodomu, običajno v turistično bolj obiskanih občinah) lahko lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Za nadzor nad izvajanjem občinskega odloka so pristojni občinski redarji.

  

  

  1. Zanima me, če v primeru ropa ali kraje lahko uporabim solzivec?


    Osnovna naloga policije pri zagotavljanju varnosti je varovanje življenja, osebne varnosti in vzdrževanje javnega reda in miru. To pa nikakor ne pomeni, da se posameznik, v skladu z zakonskimi normami, nima pravice braniti pred protipravnimi dejanji.

    Svetujemo vam, da se izogibate morebitnim nevarnim situacijam, če pa pride do njih, se ne odzivajte pretirano pogumno in nepremišljeno. Več o tem:


    Zakon o orožju (ZOro-1) (Ur. l. RS, št. 23/05) opredeljuje razpršilec kot napravo, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršuje dražljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju. V 48. členu zakon opredeljuje, da lahko polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki brez posebnega dovoljenja kupijo in imajo v posesti orožje iz 6. do 9. točke kategorije D, kamor spada tudi razpršilec. V praksi to pomeni, da vam zakon dovoljuje, da lahko razpršilec nabavite in ga imate v posesti brez posebnega dovoljenja, če ste že polnoletni, sicer plinskega razpršilca ne morete nabaviti in ga imeti v posesti, ker boste storili prekršek.

    22. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) (Ur. l. RS, št. 50/12) opredeljuje, da dejanje storjeno v silobranu ni kaznivo dejanje (enako za prekršek). Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne sočasni protipravni napad. Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje, zaradi močne razdraženosti, prestrašenosti, povzročene z napadom, pa se mu sme kazen tudi odpustiti.

    Skratka, solzivec lahko kupite in ga imate v posesti ter nekaznovano uporabite pod zgoraj opisanimi pogoji in mejo silobrana.

  2. Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru se lahko uporaba izven pogojev in meja silobrana šteje kot prekršek.

 

  

  1. Pritožujem se kot državljanka Slovenije, saj ljudje, ki stanujejo v mojem mestu, ne upoštevajo zakona o uporabi pirotehničnih izdelkov (danes je 23. 12. pa že veselo pokajo). Kdaj je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov?


    Prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov ureja 35. člen Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI) (Uradni list RS, št. 35/08).

    Iz te določbe izhaja, da prodaja in uporaba ognjemetnih izdelkov 1., 2. in delno 3. kategorije, katerih glavni učinek ni pok (različne fontane, rakete, baterije ipd. - gre predvsem za svetlobni učinek), ni omejena, kar pomeni, da se ti izdelki lahko uporabljajo celo leto.

    Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Ti izdelki so različne pokajoče žabice, pokajoče vrvice, pokajoče kroglice, pasje bombice in podobni izdelki, ki vsebujejo manjšo količino neto mase eksplozivnih snovi v posameznem izdelku. To pomeni manjšo jakost poka oziroma hrupa in manjšo nevarnost za uporabnika. Vendar je tudi v tem času prepovedana uporaba teh izdelkov v strnjenih naseljih, zgradbah, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi in prireditve.

    Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Ti izdelki so petarde različnih oblik in moči, bombni udari in podobni izdelki, ki vsebujejo večjo količino neto mase eksplozivnih snovi v posameznem izdelku, zaradi česar povzročajo večjo jakost poka oziroma hrupa in lahko pomenijo večjo nevarnost za zdravje uporabnika, ljudi ter varnost premoženja.

    Fizičnim osebam je prepovedana tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi in preprodaja pirotehničnih izdelkov.

    Nadzor nad trgovino, prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov izvajajo po 36. členu zakona Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, carinska služba in policija.

    Za kršitev citirane določbe zakona je za fizične osebe je poleg denarne globe od 400 do 1.200 evrov, v 48. členu zakona predpisana tudi stranska sankcija odvzema pirotehničnih izdelkov. Za pravne osebe, ki se ukvarjajo s prometom pirotehničnih izdelkov, pa je ta globa znatno višja in znaša od 3.000 do 5.000 evrov.

    Policija vsako leto opravi tudi analizo uporabe pirotehničnih izdelkov, ki jo objavi na spletih straneh:


    Iz analiz je razvidno, da policija v času božičnih in novoletnih praznikov poostri nadzor na meji, in sicer nad prevozom pirotehničnih izdelkov v notranjosti države, nad prodajo pirotehničnih izdelkov v trgovinah, sejmih itd. ter seveda nad uporabo teh izdelkov. Pri tem nadzoru sodeluje s carinskimi in pristojnimi inšpekcijskimi organi. Policija izvaja tudi preventivne ukrepe, in sicer tako, da ozavešča ljudi (zlasti mladoletnike) o nevarnostih uporabe pirotehničnih izdelkov.

    To ozaveščanje poteka na šolah, v medijih in zdravstvenih ustanovah. Iz omenjenih analiz je razvidno, da vsi ti ukrepi, pa čeprav niso razlog za zadovoljstvo, dajejo določene rezultate, saj je manj kršitev in manj poškodb s pirotehničnimi izdelki. Iz omenjenih analiz je razvidno tudi to, kar izhaja iz vašega dopisa, in sicer da je najbolj moteča za ljudi in živali uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, ter doma izdelanih oziroma predelanih pirotehničnih izdelkov. Uporaba teh pirotehničnih izdelkov pa je tudi v večini primerov vzrok za težke telesne poškodbe. Zato na podlagi navedenega menimo, da samo s spreminjanjem zakonodaje in posledično z zaostrovanjem pogojev (prepovedjo) uporabe pirotehničnih izdelkov ne bomo dosegli želenih rezultatov. Ognjemetni izdelki v kategorijah 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, in doma izdelani pirotehnični izdelki so namreč že po veljavni zakonodaji prepovedani, pa se kljub vsem ukrepom in negativnim posledicam še vedno uporabljajo. Na slednje nedvomno vpliva tudi okoliščina, da je uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, v sosednjih državah dovoljena. Zato menimo, da lahko le še večje ozaveščanje ljudi ob sočasnem nadzoru nad prometom in uporabo pirotehničnih izdelkov dolgoročno doprinese k zmanjšanju zlorabe pirotehničnih izdelkov. Podobno velja za ostale pirotehnične izdelke, katerih uporaba je sicer dovoljena, vendar je prav tako lahko moteča za določeno skupino ljudi, živali in seveda okolje.

 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.