V vsakem primeru, ko menite, da gre za kršitev javnega reda in miru, se lahko obrnete neposredno na najbližjo policijsko postajo ali dogodek prijavite na telefonsko številko policije 113. Policisti bodo konkretno prijavo preverili in glede na ugotovitve ter v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepali.

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je pričela veljati 1. januarja 2006, objavljena v Uradnem listu RS, številka 105/05, je sicer razveljavila nekatere kršitve, povezane s hrupom iz akustičnih naprav ..., vendar je bil julija 2006 v Uradnem listu objavljen nov Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki na novo urejuje in ustrezno sankcionira takšna ravnanja:

8. člen ZJRM-1 (povzročanje hrupa):

"(1) Kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 83,46 do 208,65 evra.

(2) Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 104,32 evra.

(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 417,29 do 2.503,76 evra.

(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 208,65 do 417,29 evra."

V skladu z Direktivo 2002/49 ES je hrup opredeljen kot nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v javnem prometu, industrijske naprave itd.

Zvok, ki nastaja zaradi zvonjenja cerkvenih zvonov, je podoben zvoku drugih glasbil in običajno za ljudi ni nezaželen ali moteč. V skladu z zakonodajo Evropske unije cerkveni zvonovi ne povzročajo hrupa, zato v trenutno veljavni zakonodaji na področju varstva okolja, preneseni v slovenski pravni red, njihovo zvonjenje ne predstavlja kršitve.

Cerkvene zvonove sicer omenja 2. člen Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, številka 70/06), vendar ta določba nima pravne podlage v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki v 3. členu opredeljuje vire onesnaževanja okolja s hrupom.

Predlagamo vam, da poskušate zadevo sporazumno reševati s pristojnimi institucijami oziroma za razrešitev opisanega problema uporabite civilnopravne poti.

Nošenje policijskega pokrivala ureja 6. člen Pravilnika o nošenju policijske uniforme, ki določa, da morajo policisti pri opravljanju nalog nositi tudi predpisano pokrivalo ter da policisti niso dolžni nositi pokrivala pri opravljanju notranjega dela v policijskih enotah in v vozilih.

Če je hrup iz gostinskega lokala za vas moteč, lahko o tem obvestite policijo. Policisti bodo na kraju ugotavljali znake prekrška in odgovornost zanj. O morebitnih prekoračitvah obratovalnega časa gostinskega lokala bodo obvestili pristojni inšpekcijski organ.

Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1, Uradni list RS, št. 70/06 ) v 8. členu namreč kot prekršek določa tudi povzročanje hrupa, in sicer:

"Kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 83,46 do 208,65 evra.

Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 104,32 evra.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 417,29 do 2.503,76 evra.

Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 208,65 evrov do 417,29 evra."

Svetujemo vam, da se v takšnih primerih, kot jih opisujete, obrnete neposredno na najbližjo policijsko postajo ali dogodek prijavite na interventno telefonsko številko policije 113. Policisti bodo konkretno prijavo preverili in glede na ugotovitve ter v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepali.

Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) v 8. členu opredeljuje kršitve, povezane s hrupom. Po prvem odstavku tega člena lahko kršitev stori oseba, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir in počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege.

Po prijavi mora policist na kraju dogodka ugotoviti okoliščine in ukrepati v okviru svojih pristojnosti. Če kršitev neposredno zazna z lastnimi čutili (sliši hrup iz sosednjega stanovanja), kršitelju na kraju samem izreče globo in izda plačilni nalog. V nasprotnem primeru pa mora zbrati dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Za obstoj kršitve in izrek globe je pomembno dejstvo, da hrup moti prijavitelja pri počitku, ne glede na morebitno odsotnost drugih dokazov.

Iz vprašanja je razvidno, da ste izpostavljeni hrupu, ki je posledica lesarske dejavnosti. Torej hrup ni posledica kršitve javnega reda in miru, temveč gre za obrtno ali storitveno dejavnost, ki je kot vir hrupa opredeljena v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, objavljene v Uradnem listu RS, številka 105/05, ki je pričela veljati 1. januarja 2006. Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je pristojni prekrškovni organ inšpekcija za varstvo okolja. Predlagamo vam, da poskušate nesoglasja glede hrupa, ki ga povzroča vaš sosed, reševati z razgovorom.

Zakon o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/06) v 8. členu opredeljuje kršitve, povezane s hrupom. Po 1. odstavku tega člena lahko kršitev stori oseba, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir in počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne oz. interventne vzdrževalne posege. Torej govorimo o hoteni dejavnosti ljudi oziroma o nedovoljenem načinu obnašanja, s katerim je moten javni red in mir (poslušanje radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali naprave na prekomerni jakosti, uporabljanje strojev in naprav ali izvajanje drugih hrupnih domačih opravil, zaradi česar je moten mir in počitek, ipd.).

Iz tega izhaja, da laježa psa ali oglašanja drugih domačih živali ni mogoče okvalificirati kot prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Če obstaja vzročna zveza med laježem psa ali oglašanjem drugih domačih živali in ravnanjem skrbnika zaradi zanemarjanja ali nedovoljenega ravnanja, ki pomeni mučenje živali ipd., pa gre za dejanja, ki jih obravnava Zakon o zaščiti živali ali Kazenski zakonik. V takem primeru se lahko obrnete na policijo, ki bo glede na ugotovitve ustrezno ukrepala.

Če bodo pri podiranju strehe stanovanjske hiše in odvažanju s kamioni povzročali hrup med 22. in 6. uro zjutraj in s tem motili mir ali počitek ljudi, je to prekršek. Če pa bodo to počeli podnevi, to po Zakonu o varstvu javnega reda in miru ni prekršek.

Do 31. 12. 2005 je bilo tovrstno delo po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir v povezavi z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 - ZJZ in 41/04) prekršek, ki ga je nadzirala in sankcionirala tudi policija. Od 1. 1. 2006 pa Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ne velja več.

Če rušenje in odvoz opravljajo podjetja ali obrtniki, vam predlagamo, da se obrnete na okoljsko inšpekcijo.

Vsekakor vam predlagamo, da se za pomoč policije v opisanem primeru obrnete neposredno na najbližjo policijsko postajo oz. pokličete na telefonsko številko policije 113. Policisti bodo vašo prijavo preverili in glede na ugotovitve ter v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepali.

Niste napisali, iz katerega kraja ste, da bi lahko vaše pismo odstopili pristojni policijski upravi, zato vam predlagamo, da se za pomoč policije v takšnih primerih obrnete neposredno na najbližjo policijsko postajo ali dogodek prijavite na interventno telefonsko številko policije 113. Policisti bodo konkretno prijavo preverili in glede na ugotovitve ter v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepali.

Vinjenost posameznika sama po sebi ni prekršek ali kaznivo dejanje, ne glede na to, kje se vinjena oseba nahaja.

Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru stori prekršek oseba, ki se npr. nasilno in drzno ali nedostojno vede (7. in 8. člen), povzroča hrup (9. člen) ali vandalizem (16. člen) itd., pa če je pod vplivom alkohola ali ne.

Vožnja pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo pa je prekršek. Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola in povzročitev prometne nesreče, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola, določa Zakon o varnosti cestnega prometa (129. - 133. člen).

Dne 23. 11. 2005 je bila v Uradnem listu RS, številka 105/05, objavljena Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je pričela veljati 1. januarja 2006.

Z uveljavitvijo tega predpisa je prenehala veljavnost Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, številka 45/95, 66/96, 59/02 - ZJZ in 41/04 - ZVO-1) in Uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, številka 45/95 in 41/04 - ZVO-1). S tem so prenehali tudi ukrepi in naloge policije, povezani s tema uredbama.

V konkretnem primeru sta za kršitve v gostinskem lokalu, ki se nanašajo na prekoračitev obratovalnega časa in prekoračeno emisijo hrupa iz akustičnih naprav, pristojna prekrškovna organa tržna inšpekcija in inšpekcija za varstvo okolja.

Če je javni red in mir kršen na druge načine (kričanje, razgrajanje, prepiranje itd.), policija ukrepa v skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir. V posameznih primerih lahko policist kršitelju na kraju kršitve izreče globo in izda plačilni nalog oziroma lahko policija kot pristojni prekrškovni organ v skladu z določbami Zakona o prekrških kršitelju izda odločbo o prekršku ali poda obdolžilni predlog pristojnemu sodišču za prekrške.

Zakon o eksplozivih določa:

• prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, dovoljena med 19. in 31. decembrom;
• uporaba navedenih pirotehničnih izdelkov pa je dovoljena med 26. decembrom in 2. januarjem, vendar je tudi v tem času prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.

Zakon v nadaljevanju dovoljuje prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov razredov I in II mladoletnikom do 15. leta starosti le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.

Pirotehnične izdelke je dovoljeno uporabljati samo v skladu z navodili proizvajalca, prepovedano pa jih je predelovati zaradi povečanja učinka ali uporabljati v drugih predmetih, prepovedano je tudi lastno izdelovanje pirotehničnih izdelkov ali zmesi in njihova preprodaja.

Opozarjamo, da so lahko tudi drugi pirotehnični izdelki (rakete) zelo nevarni, zato z njimi ravnajte previdno in v skladu z navodili proizvajalca.

V Uradnem listu RS, številka 20/04 - uradno prečiščeno besedilo, je bil objavljen Zakon o zaščiti živali.

Nadzorstvo nad izvajanjem posameznih določb tega zakona, poleg veterinarskih, kmetijskih zavodov, lovskih, ribiških organizacij ter inšpektorjev, pristojnih za ohranjanje narave, izvaja tudi policija. S tem je ustrezno zagotovljeno pravno varstvo živali.

Policija izvaja nadzorstveno funkcijo materialnih določb Zakona o zaščiti živali oz. je pristojni prekrškovni organ za kršitve, s katerimi je ogroženo varstvo ljudi in premoženja (zaradi neustrezne vzreje, vzgoje, šolanja, fizičnega varstva in vodenja živali, ki so nevarne okolici), kakor tudi za prepovedana ravnanja z namenom mučenja živali.

Delno v področje zaščite živali posega tudi Kazenski zakonik, ki v 342. členu predpisuje sankcijo za storilca kaznivega dejanja mučenja živali. Policija na podlagi 148. člena Zakona o kazenskem postopku izvede ustrezna opravila v predkazenskem postopku in s kazensko ovadbo ali poročilom obvesti pristojno okrožno državno tožilstvo o kaznivem dejanju in storilcu.

Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) v 21. členu določa, da je osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače. Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za gostinske obrate in prireditve, kjer se točijo izključno brezalkoholne pijače. Drugih omejitev, ki bi se nanašale na prepoved vstopa mladoletnikov v gostinske obrate, naša zakonodaja ne pozna.

Po 18. členu Zakonu o varstvu javnega reda in miru stori prekršek, kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika. Za prekršek je predpisana globa 83,46 evra. Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določena. Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. V praksi to pomeni, da mora tisti, ki želi kampirati izven mest, ki so za to določena, pridobiti soglasje (zadostuje ustno dovoljenje) lastnika zemljišča.

Če želite kampirati pri prijatelju (ne glede na sorodstveno zvezo), lahko to storite z njegovim soglasjem na njegovem zemljišču. Po Zakonu o prijavi prebivališča pa morate svoje bivanje prijaviti krajevno pristojni policijski postaji. Enako velja za tujce, pri čemer si morajo, če niso državljani ene od držav EU, urediti še dovoljenje za vstop in bivanje v Sloveniji (EU).

Prav tako predlagamo, da prijatelj, ki bo odstopil zemljišče za kampiranje, na občini preveri, če je občina področje kampiranja uredila s kakšnim odlokom, ker ji je to omogočeno in dovoljeno.

Zakon o varstvu javnega reda in miru določa, da se, kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, kaznuje z globo 83,46 evrov (kampiranje na zasebnem zemljišču brez dovoljenja lastnika je torej prekršek, kar pred novim Zakonom o varstvu javnega reda in miru ni bil). V vsakem primeru pa se je potrebno prijaviti, kot je opisano.