Z Zakonom o javnih zbiranjih se ureja uresničevanje ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah.

Zakon o javnih zbiranjih določa, da je javna prireditev vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur.

V 5. členu Zakona o javnih zbiranjih je navedeno, za katera javna zbiranja se zakon ne uporablja. V 3. točki 5. člena je navedeno, da se zakon ne uporablja za svečanosti ob rojstvu, poroki, jubilejih, družinskih praznikih in podobnih zbiranjih, pogrebnih sprevodih in drugih žalnih slovesnostih ter krajevno običajnih verskih sprevodih in procesijah, ki potekajo po ustaljenih poteh in ne ogrožajo varnosti cestnega prometa.

Na podlagi vsebine vašega vprašanja sklepamo, da ste načrtovali praznovanje rojstnega dne v zasebnem prostoru in v tem primeru je potrebno upoštevati določila 3. točke 5. člena Zakona o javnih zbiranjih.

Opozarjamo pa, da ste kljub temu dolžni spoštovati določbe Zakona o varstvu javnega reda in miru, ko gre za uporabo glasbil in akustičnih naprav. Z njihovo uporabo ne sme biti moten mir ali počitek ljudi.

Za prireditve, na katerih se uporabljajo naprave ali predmeti, ki lahko ogrozijo udeležence ali mimoidoče, je treba pridobiti dovoljenje upravne enote. Kot je razvidno iz vprašanja, bo tekmovanje potekalo blizu naselja in bi lahko kak izstrelek priletel tudi v kakega mimoidočega. Podrobneje so pogoji za prijavo prireditve navedeni v 13., 14. in drugih členih Zakona o javnih zbiranjih.

Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) ureja uresničevanje ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah, med katere štejemo tudi nogometne tekme prve državne lige.

Omejevanje ustavne pravice je dopustno samo z zakoni (42. člen Ustave RS). ZJZ kot temeljni zakon ureja uresničevanje ustavne pravice do zbiranja in združevanja. V 10. členu določa, da mora organizator javnega zbiranja zagotoviti, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.

V Ur. listu RS št. 60/05 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih zbiranjih, ki je začel veljati 9. 7. 2005. Osnovni namen spremembe zakona je bil uskladitev Zakona o javnih zbiranjih z Zakonom o prekrških in predpisi, ki urejajo področje športnih prireditev v Evropski uniji. Ukrep, ki smo ga v Sloveniji poimenovali personalizacija vstopnice, v drugih državah EU izvajajo že nekaj časa, spada pa med ukrepe za zagotavljanje reda na javnem zbiranju.

Na podlagi tega je organizatorju športne prireditve v kolektivni športni panogi z dovoljenjem iz 16. člena ZJZ lahko naloženo, da mora zaradi posebno velikega tveganja, da bi na prireditvi prišlo do ogrožanja reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, od udeležencev prireditve ob nakupu vstopnic pridobiti osebne podatke. Organizator lahko zbira le podatke o osebnem imenu, državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču, in to le od posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo.

Organizator osebne podatke lahko zbira in obdeluje le skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in jih lahko posreduje le policiji za izvrševanje nalog, ki jih ima ta po določbah Zakona o javnih zbiranjih in mednarodnih pogodbah.

Dovoljenje za izvedbo prireditve izda pristojni organ (upravna enota), ki na podlagi 2. odstavka 16. člena organizatorju lahko tudi naloži izvedbo dodatnih ukrepov, s katerimi bo zagotovil večjo varnost ljudi in premoženja ter vzdrževanje reda. Personalizacijo vstopnice uvrščamo med te ukrepe.