OPOZORILO sodi med najmilejše policijske ukrepe. Lahko je izrečeno ustno ali pisno, z uporabo tehničnih sredstev ali preko javnih medijev. Opozorilo mora biti jasno in kratko ter nedvoumno izraženo.

1. Opozorilo, ko do kršitve / ogrožanja še ni prišlo. Policisti ga lahko izrečejo v preventivnem smislu oz. da bi preprečili neko kršitev ali ogrožanje oz. škodljive posledice:
   
   
   • opozarjanje na okoliščine oz. ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno varnost ali premoženje ljudi (npr. igra otrok preblizu ceste, puščanje vrednejših predmetov na vidnih mestih v avtomobilih, nezaklepanje vozil, kleti ipd.)
   • opozarjanje ljudi na splošno nevarnost (npr. ob naravnih nesrečah, pred požari, poplavami, pred nevarnostmi v gorah ipd.).
     
     
2. Opozorilo, ko je do kršitve že prišlo. Policisti lahko na podlagi Zakona o prekrških ustno opozorijo tudi osebe, ki so storile prekršek, vendar le, če ugotovijo, da gre za prekršek neznatnega pomena, in če ocenijo, da bo opozorilo zadosten ukrep (policist se npr. lahko odloči, da zgolj opozori voznika, ki med vožnjo pri sebi nima vozniškega dovoljenja, sicer pa ni kršil cestnoprometnih predpisov). Za prekršek neznatnega pomena morata biti (hkrati) podana naslednja pogoja:
   
   
   • da je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega,
   • da pri njem ni nastala oz. ne bo nastala škodljiva posledica.