V 20. stoletju se je na območju sedanje PU Ljubljana zvrstilo mnogo dogodkov in sprememb. S spreminjanjem državne ureditve ali oblasti na našem območju se je spreminjala tudi policija. Policiji je danes naloženo več nalog, kot v preteklosti. Med osnovne gotovo spada skrb za splošno varnost ljudi in premoženja. Policijske naloge se pravzaprav že od nastanka države ne spreminjajo, kljub temu da nanje vplivajo značilnosti (dogodki in ostali vplivi) določenega obdobja.

Zgradba današnje PU Ljubljana (Prešernova 18) na križišču takratne Šubičeve ulice 5 in Bleiweisove ceste, je bila zgrajena leta 1894 za stanovalce. Kasneje je bila kupljena za potrebe poveljstva orožništva za deželo Kranjsko. Pričelo se je policijsko obdobje zgradbe na Šubičevi ulici (na sliki iz leta 1920).

Lastninska pravica stavbe današnje PU se je spreminjala skladno z menjavanjem držav na ozemlju današnje Republike Slovenije. Tako je stavba iz lastništva Avstro-Ogrske leta 1925 prešla v last državnega zaklada Kraljevine SHS. Z letom 1930 je postal lastnik državni zaklad Kraljevine Jugoslavije, z letom 1947 pa FLRJ. Z odločbo MNZ iz leta 1949 je lastništvo prešlo v splošno ljudsko premoženje v upravi ekonomsko-finančnega oddelka MNZ LRS. S spremembo nazivov upravnih organov v letu 1961 je postal lastnik Državni sekretariat za NZ LRS, Ljubljana Kidričeva 2, v letu 1964 pa RSNZ SRS. Z osamosvojitvijo leta 1991 je lastnik stavbe postal MNZ RS.

Na kratko poglejmo, kako so delovale in kako delujejo področne policijske postaje, ki so tudi danes v sestavi PU Ljubljana.

Pred 2. svetovno vojno so bila motorna vozila redka. Policija ni imela vozil, zato so orožniki in policisti najpogosteje opravljali službo peš, nekaj jih je kolesarilo. Tudi po vojni je bilo kolo v opremi redkost, da o avtomobilu niti ne govorimo. Pred 2. svetovno vojno so cestni promet nadzorovali policijski stražniki. Po vojni so organizirali postaje ljudske milice za nadzor cestnega prometa. Danes ima PU Ljubljana samo eno številčnejšo policijsko prometno enoto, ki se imenuje Postaja prometne policije Ljubljana.

Policijska postaja vodnikov službenih psov Ljubljana je naslednja področna policijska enota. Začetki uporabe psov v policiji segajo v april leta 1948, ko so na takratni Krekovi šoli na Vodnikovi 62 ustanovili šolo za usposabljanje službenih psov. Ta se je leta 1954 preselila v Podutik pri Ljubljani. Danes ima policijska postaja nove prostore na Podutiški v Šiški, vendar še vedno uporablja tudi objekte v Podutiku. Policijska postaja vodnikov službenih psov sodi v okvir PU Ljubljana, medtem ko šola službenih psov sodi v okvir Policijske akademije.

Konji se v policiji uporabljajo od leta 1920. V tistem obdobju je bila organizirana konjeniška enota v Trnovem. Po drugi svetovni vojni so se konji uporabljali do 1958, sledila je prekinitev vse do leta 1974, ko je Uprava javne varnosti Ljubljana v Stožicah ponovno organizirala konjeniško enoto milice. Konjeniška enota je bila organizacijsko podrejena RSNZ. Danes deluje Postaja konjeniške policije Ljubljana v novih prostorih v Stožicah in organizacijsko spada k PU Ljubljana.

Organiziranost PU Ljubljana se je ves čas spreminjala, 01.01.1992 so se tedanje uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto, Ljubljana okolica in Trbovlje združile v Upravo za notranje zadeve Ljubljana, z vsemi občinami na območju teh treh UNZ. V okviru projekta "Policija na lokalni ravni" je prišlo do sprememb v organizaciji in obliki delovanja. Kot pomembna metoda dela so bile uvedene policijske pisarne, za racionalnejše delovanje policijskih sil pa se je zmanjšalo število policijskih oddelkov. V letu 2000 se je upravi priključila Postaja železniške policije Ljubljana, medtem ko je Policijski oddelek Gotenica postal Oddelek za izpopolnjevanje in usposabljanje Gotenica, ki deluje kot eden od treh oddelkov v Centru za izpopolnjevanje in usposabljanje Policijske akademije GPU.