Zgodovina organov za notranje zadeve (v nadaljevanju ONZ) sega v leto 1941 oziroma ob samemu začetku narodnoosvobodilnega boja, ko je vodstvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda izdalo "Sklep oustanovitvi narodne zaščite", ki je določal organizacijo narodne zaščite in njene naloge. V pravem pomenu besede je bila narodna zaščita na Primorskem organizirana šele maja 1944, kot organ notranjih zadev oziroma narodno osvobodilnih odborov.

Po drugi svetovni vojni se takratna Jugoslavija in Italija nista mogli sporazumeti glede suverenosti nad določenim teritorijem med državami in zato sta leta 1947 sklenili mirovno pogodbo (Pariška mirovna pogodba), po kateri naj bi sporno območje pridobilo posebni status in bi bilo pod varstvom in upravljanjem združenih narodov. Tako je nastalo svobodno tržaško območje (STO), ki je bilo razdeljeno na cono A in B. Cono A je upravljala angloameriška vojna uprava v Trstu, cono B pa jugoslovanska vojna uprava (VUJNA) v Kopru. Ta cona je zajemala območje okraja Koper in Buje (po Londonskem sporazumu iz leta 1954, je bil okraj Buje vključen v LR Hrvaško).

Iz že omenjenih razlogov je razvoj ONZ na temu območju Slovenske Istre potekal nekoliko drugače kot v ostalih predelih takratne skupne države. Istrski okrožni ljudski odbor je leta 1947, z Odlokom o narodni zaščiti opredelil temeljne naloge, notranjo strukturo, organiziranost in dejavnost narodne zaščite. V temu obdobju, ko je na območju STO delovala narodna zaščita je na ostalem ozemlju takratne skupne države delovala "narodna milica". Kot značilnost naj omenimo, da so narodna zaščita imeli drugačno uniformo in oznake, ki so se bistveno razlikovale od takratne milice. Leta 1954, je v skladu z Londonskim memorandumom del STO in sicer cona B prešla pod upravo takratne skupne države Jugoslavije. Po temu obdobju se pripadniki narodne zaščite vključijo v "ljudsko milico", ki jo je na ozemlju Jugoslavije opredeljeval Zakon o organih za notranje zadeve (Ur. list FLRJ št. 30/56).

V novejši zgodovini dejavnosti ONZ na temu območju je potrebno omeniti dejstvo, da so se vsi delavci aktivno vključili in podpirali osamosvojitvene procese in vse aktivnosti, ki jih je izvajala slovenska država in demokratično izvoljena oblast. Delavci ONZ so že 26.06.1991, to je "dan prej" pred svečano slovesnostjo o razglasitvi neodvisnosti in samostojnosti RS, bili soočeni s tanki JLA, ki so izvozili iz vojašnic reškega korpusa in se napotili v smeri državne meje z Republiko Italijo. To je hkrati bil uvod v deset dnevno vojno na slovenskem.

Naše območje je bilo tudi prizorišče umika JLA iz Slovenije, preko Luke Koper in sicer od 18. do 25. oktobra 1991, ko se je ob polnoči umaknil zadnji vojak z ozemlja Slovenije. Naslednji dan je v počastitev tega dogodka bila na pomolu v Kopru osrednja slovesnost.