Nakup psov je izjemno zahtevno delo, saj tako kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji primanjkuje primernih delovnih psov za policijske potrebe. Kako kupiti psa, določa Navodilo o postopkih pred nakupom, odpisom, prodajo in evtanazijo službenih psov. Vse postopke, povezane z nakupi in prodajo službenih psov, vodi in usmerja komisija za nakup in prodajo službenih psov in konj, ki jo imenuje generalni direktor policije. V komisiji so predstavniki državnih strokovnih služb, policijskih uprav in policijskih enot.

 

Policija kupuje pse, ki izpolnjujejo določena merila. Pes mora imeti primerne značajske lastnosti, biti mora radoveden in vztrajen. Samozavestno se mora odzivati na nove ali moteče dražljaje, dobro mora prenašati ljudi in druge živali in se na hrup ali druge nenavadne okoliščine odzivati stabilno in sproščeno. Kazati mora močno željo po igri, delu, sodelovanju z vodnikom in biti pripravljen ''na akcijo'' v vsakem trenutku.

04 Izbor01

Izbor

 

Starost psa ob nakupu je izredno pomembna, zato je priporočljivo, da je pes čim mlajši. Policija kupuje pse, stare od 10 do 24 mesecev. V tem obdobju je pes najbolj dovzeten za učenje in pridobivanje novih sposobnosti, kar tudi olajša delo inštruktorjev oziroma vodnikov.

 Izbor

Radovednost je pomembna značajska lastnost,
ki jo mora imeti službeni pes.

Izbor

Preizkus obnašanja mladiča na višini

 

Pri izbiri psa komisija upošteva tudi to, za kakšne naloge bomo psa uporabljali, zato je treba ločiti pasme, ki so primerne za splošno uporabo (patruljni psi), od pasem, ki so primerne za specialistično uporabo (odkrivanje prepovedanih drog, eksplozivov ipd.). Načeloma se najpogostejše pasme za splošno uporabo lahko uporabljajo tudi za specialistično uporabo, medtem ko določenih pasem, ki se lahko uporabljajo za specialistično uporabo, ne moremo uporabljati tudi za splošno. Pri izbiri psa je zato treba upoštevati njiegovo pasmo, saj so poleg konstitucije pomembne tudi druge značilnosti posameznih pasem, ki so lahko za posamezno vrsto uporabe pozitivne ali negativne.

Izbor

Tako npr. manjše pasme niso uporabne za splošno uporabo oziroma patruljiranje, saj z njimi ne moremo izvajati obrambe in jih ne moremo uporabljati kot prisilno sredstvo.

Izbor

V določenih prostorih psi manjše rasti laže opravijo preiskavo.

 

 

Na drugi strani pa so prav manjše pasme izjemno koristne za preglede manjših prostorov, saj se lažje gibljejo in preiskave opravijo učinkoviteje.

 

Pred nakupom mora pes uspešno opraviti tudi veterinarski pregled, saj je za šolanje primeren le zdrav pes. Službeni psi so namreč med opravljanjem policijskih nalog veliko bolj izpostavljeni različnim obremenitvam, ki seveda pomembno vplivajo na njihovo zdravje.

Ob izbiri mladiča se vedno pojavi vprašanje, ali bo pes dober za opravljanje policijskih nalog, zato ni presenetljivo, da je izbira mladiča ključnega pomena tako za šolanje kot njegovo neposredno uporabo na terenu. Zagotavljanje psov za policijske potrebe lahko poteka na dva načina: z lastno vzrejo in z nakupom psov od rejcev. Lastna vzreja psov je najboljša, vendar je odvisna od možnosti in pogojev, ki jih imajo v nacionalnih policijah oziroma centrih za šolanje službenih psov. Slovenska policija je v preteklosti imela lastno vzrejo, vendar jo je opustila, predvsem zaradi racionalnejših in bolj sistemskih rešitev.

Izbor

Izbor

 

Obnašanje psa pri hoji po stopnicah in na višini

Če policija nima lastne vzreje, je nakup psov od vzrediteljev obvezen. Pred nakupom psa se je treba osredotočiti na tiste lastnosti mladiča, ki se bodo pozitivno odražale pri vzgoji, šolanju in pozneje pri opravljanju policijskih nalog.

Izbor Izbor

Odzivanje psa pri poku

Če kupujemo mladiče iz legla, je priporočljivo, da pred dokončno odločitvijo mladiče v leglu večkrat obiščemo in jih opazujemo ter po možnosti opravimo še kakšen test.

Izbor

Obisk mladičev v leglu


Merila za izbiro službenih psov:


1.  Pes je lahko ob preizkusu oziroma nakupu star največ 24 mesecev
.

Starost mladičev oziroma psov iz lastne vzreje ni problematična, saj se z njimi ukvarjajo od začetka. Starost psa ob nakupu je izredno pomembna, zato je priporočljivo, da je pes čim mlajši. Čim mlajši je mladič oziroma pes, več verjetnosti je, da ga bomo lahko s primerno vzgojo in šolanjem ustrezno pripravili za opravljanje policijskih nalog. Starost do 24 mesecev zagotavlja, da ima pes še vedno kvalitete, ki mu omogočajo uspešno šolanje in pridobivanje znanj, ki jih bodo potrebovali kot službeni psi policije. V tem obdobju je pes tudi najbolj dovzeten za učenje in pridobivanje novih sposobnosti, to pa olajšuje tudi delo inštruktorjev oziroma vodnikov.
 
V izjemnih primerih je lahko pes star kakšen mesec več, če na preizkusih pokaže nadpovprečne lastnosti ali ima opravljen katerega od izpitov iz civilne kinologije in ga lahko zato takoj vključimo v šolanje.

 

2.  Pes mora imeti veljavno dokumentacijo.

Pred preizkusom mora lastnik psa predložiti naslednjo dokumentacijo:
  • listino, s katero potrjuje lastništvo psa (če je ponudnik nima, podpiše izjavo o lastništvu),
  • izkaznico oziroma potrdilo o cepljenju proti steklini (od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot leto dni in ne manj kot trideset dni),
  • rodovnik (če ga ima, sicer ni obvezen),
  • izjavo, da pes v zadnjih desetih dneh ni ugriznil ali drugače poškodoval človeka.


3.  Pes mora biti ocenjen skladno s profilom oziroma specifičnimi zahtevami  ter namenom uporabe.

Pse za splošno uporabo (patruljne pse) preizkusimo v naslednjih točkah:

Odpoklic: vodnik psa spusti, da se prosto sprehaja, nato ga pokliče. Pes mora takoj priteči k njemu in tako pokazati navezanost na vodnika.

Navezanost na vodnika: preizkuševalec zadrži psa, medtem ko se vodnik oddalji v skrivališče. Pes mora pokazati navezanost na vodnika tako, da cvili, laja, nepremično gleda za njim ali se hoče iztrgati iz prijema, da bi lahko odšel za vodnikom.
 
Igra s predmetom: vodnik se s psom poigra z igračo ali predmetom.  Po krajšem času psu predmet vzame in ga dvigne nad glavo ter mirno drži približno 15 sekund. Pes mora kazati zanimanje za igračo. Ko vodnik igračo vrže, mora pes steči po njo in pokazati željo po igri z njo oziroma z vodnikom.

Reakcije ob poku: uporabimo sredstvo, ki povzroči pok na oddaljenosti do 50 metrov, pozneje pa iz manjše razdalje in v različnih okoliščinah. Pri tem pes ne sme pokazati strahu in se mora ustrezno odzvati.

Reakcije v fazi negrizenja: vodnik pripne psa z ovratnico na kratko vrvico in se ne premika, medtem ko marker* psu grozi z bičem, palico ali drugim predmetom, vendar se ga ne dotakne. Pri tem pes ne sme pokazati strahu in se mora ustrezno (agresivno) odzvati.

Reakcije v fazi grizenja: vodnik pripne psa z ovratnico na kratko vrvico in se ne premika, medtem ko marker psu grozi z bičem, palico ali drugim predmetom. Pri tem pes ne sme pokazati strahu in se mora ustrezno (agresivno) odzvati tako, da energično in močno ugrizne v zaščitni rokav ali zaščitno obleko.

Psihična stabilnost: vodnik se sprehaja s psom na kratki vrvici, preizkuševalec pa povzroči nenadne premike, hrup ali druge nenadne spremembe v neposredni bližini psa. Pes se mora odzvati mirno in pokazati zanimanje za dogajanje.

Obnašanje v naselju: preizkus se opravi na različnih območjih v mestu, kjer so prisotni ljudje oz. večje skupine ljudi, cestni in druge vrste prometa oziroma prometnih sredstev. Pes pod različnimi vplivi okolja ne sme pokazati preplašenosti , strahu, nesproščenosti in nezmožnosti navajanja na nove okoliščine in vplive.

Obnašanje v zaprtem prostoru: vodnik gre s psom na kratki vrvici skozi različne prostore (tudi temne). Pes mora biti pri tem sproščen in pripravljen na igro.

Obnašanje pri hoji po stopnicah in na višini: vodnik hodi s psom na povodcu po stopnicah (po možnosti različnih). Psa dvigne in ga položi na mizo, omaro ali drugo mesto. Pes mora ostati sproščen tako pri hoji po stopnicah kot na višini.

Obnašanje na gladkih tleh: pes se mora sproščeno gibati na različnih gladkih talnih površinah, nove podlage ga ne smejo motiti.

*Marker je oseba, ki med vajo pri psu spodbuja plenske in/ali obrambne nagone ter ga tako pripravlja za ustrezno odzivanje.



Pse za specialistično uporabo preizkusimo v naslednjih točkah:

Odpoklic: vodnik psa spusti, da se prosto sprehaja, nato ga pokliče.  Pes mora takoj priteči k njemu in tako pokazati navezanost na vodnika.

Navezanost na vodnika: preizkuševalec zadrži psa, medtem ko se vodnik oddalji v skrivališče. Pes mora pokazati navezanost na vodnika tako, da cvili, laja, nepremično gleda za njim ali se hoče iztrgati iz prijema, da bi lahko odšel za vodnikom.

Igra s predmetom: vodnik se s psom poigra z igračo ali predmetom.  Po krajšem času psu predmet vzame in ga dvigne nad glavo ter mirno drži približno 15 sekund. Pes mora kazati zanimanje za igračo. Ko vodnik igračo vrže, mora pes steči po njo in pokazati željo po igri z njo oziroma z vodnikom.

Reakcije ob poku: psa preizkusimo tako, da uporabimo sredstvo, ki povzroči pok na oddaljenosti do 50 metrov, pozneje pa iz manjše razdalje in v različnih okoliščinah. Pri tem pes ne sme pokazati strahu in se mora ustrezno odzvati.

Psihična stabilnost: vodnik se sprehaja s psom, preizkuševalec pa poskuša psa zmesti z nenadnimi premiki, povzročanjem hrupa ali drugimi nenadnimi spremembami v neposredni okolici psa. Na to se mora pes odzvati mirno ter brez strahu in skrivanja za vodnikom.

Obnašanje v naselju: preizkus opravimo na različnih območjih v mestu, kjer so prisotni ljudje oz. večje skupine ljudi, cestni in druge vrste prometa oziroma prometnih sredstev. Pes pod različnimi vplivi okolja ne sme pokazati preplašenosti, strahu, nesproščenosti in nezmožnosti navajanja na nove okoliščine in vplive.

Obnašanje v zaprtem prostoru: vodnik gre s psom na kratki vrvici skozi različne prostore (tudi temne). pes mora biti pri tem sproščen in pripravljen na igro.

Obnašanje pri hoji po stopnicah in na višini: vodnik hodi s psom na povodcu po stopnicah (po možnosti različnih). Psa dvigne in ga položi na mizo, omaro ali drugo mesto. Pes mora ostati sproščen tako pri hoji po stopnicah kot na višini.

Obnašanje na gladkih tleh: pes se mora sproščeno gibati na različnih gladkih talnih površinah, nove podlage ga ne smejo motiti.

Iskanje predmeta za igro v travi: vodnik psu pokaže predmet, se z njim poigra in ga vrže v visoko travo ali grmovje tako, da ga pes ne vidi in ga poišče z uporabo voha.

Iskanje predmeta za igro v vozilu: vodnik psu pokaže predmet, se z njim poigra in ga vrže v vozilo tako, da ga pes ne vidi in ga poišče z uporabo voha.

Iskanje predmeta za igro v prostoru: vodnik psu pokaže predmet, se z njim poigra in ga vrže v prostor tako, da ga pes ne vidi in ga poišče z uporabo voha.


4.  Pes mora biti zdrav, pred nakupom je treba zanj pridobiti pozitivno veterinarsko mnenje.
Samo zdrav pes je primeren za šolanje, saj so službeni psi veliko bolj izpostavljeni različnim obremenitvam, ki jih morajo premagovati med opravljanjem policijskih nalog. Veterinarski pregled zato vsebuje:
  • ugotavljanje identitete,
  • merjenje telesne višine in tehtanje,
  • opis telesne konstitucije in kondicijskega stanja,
  • merjenje telesne temperature, frekvence pulza in dihanja,
  • pregled vidnih sluznic, ustne votline, zobovja in sluhovodov,
  • pregled notranjih organov (pljuč, srca, organov trebušne votline),
  • pregled vida in sluha,
  • pregled urina z reagenčnim trakom,
  • test na prisotnost dirofilarij,
  • rentgensko slikanje kolkov in komolcev,
  • dodatne klinične preiskave (po potrebi).



5.  Pes mora opraviti preizkus značajskih lastnosti in temperamenta in pri tem pokazati določene kvalitete.

V literaturi lahko zasledimo, da značaj obravnavajo kot oznako za lastnosti psov, katerih zasnova je dedna in se pod različnimi vplivi okolja delno spreminja, hkrati pa tudi za psihične lastnosti, ki so zelo pomembne pri vseh službenih psih. Pri izbiranju delovnih psov je zato treba upoštevati, kako, kdaj in kje bomo psa uporabljali, saj so psihične lastnosti ključnega pomena za določanje njegovih delovnih sposobnosti . Pes mora biti socializiran, imeti mora dobro razvite nagone, prav tako mora biti vodljiv in pripravljen sodelovati s človekom.

5.1 Zelo samozavestno vedenje

Pes se mora na različne dražljaje oziroma vplive iz okolice odzivati samozavestno. Nobena okoliščina ga ne sme preveč prestrašiti ali zmesti. Pri preizkusu poka, premagovanju ovir in stopnic, gibanju po gladkih (nevsakdanjih) površinah in v novih prostorih, gibanju v novih naseljih in doživljanju drugih motečih dejavnikov mora ostati miren in pri tem nastopati samozavestno. V fazi ogrožanja mora pes pokazati določeno stopnjo samozavesti, kar velja zlasti za službene pse za splošno uporabo.  

5.2 Primerno socialno vedenje in radovednost

Že mladič mora pokazati določeno stopnjo radovednosti, malo starejši pa še socializiranosti. To pomeni, da se je pes že znašel v različnih okoliščinah in da se je v vseh odzval ustrezno: sproščeno, ni bil nervozen, strahopeten ali po nepotrebnem agresiven.

5.3 Vztrajnost oziroma vzdržljivost in sposobnost zbranosti

Želja za delo in pripravljenost sledenja vodniku je ključna lastnost vsakega službenega psa in je odvisna od navezanosti med vodnikom in psom, fizične pripravljenosti in vedenja psa. Pomanjkanje sposobnosti zbranosti se najprej pokaže v nezanimanju za učenje in delo, kar velja tudi za vztrajnost. Obe lastnosti preverjamo z iskanjem skritega predmeta za igranje v različnih objektih, vozilih ali na terenih ter z drugimi metodami.

5.4 Dobro prenašanje (toleranca) ljudi, hrupa, živali in nenavadnih okoliščin

Pes se mora v vseh novih okoliščinah, kot so na primer množica ljudi, mestni vrvež, promet, temni prostori ipd., odzivati stabilno in sproščeno. Strahopetnost in prevelika agresivnost sta razloga za izključitev. To še posebej velja za psa za specialistično uporabo, medtem ko je za psa za splošno uporabo primerna ustrezna stopnja obrambnega nagona.

5.5 Sposobnost dela v različnih razmerah in okoliščinah

Pes mora biti pripravljen na akcijo v vsakem trenutku. To pomeni, da je pripravljen na igro (delo) v vseh okoliščinah in kljub motečim dejavnikom. Zato je treba psa izpostaviti različnim dejavnikom hrupa in drugim motečim dejavnikom, saj bomo tako ugotovili, kakšna je njegova odzivnost. Med šolanjem je treba njegove sposobnosti še nadgrajevati.

5.6 Motiviranost za delo

Pes mora izkazovati močno željo po sodelovanju z vodnikom pri igri in delu. Aktiven mora biti tudi takrat, ko vodnik od njega tega ne zahteva.

5.7 Pogum

Pes načeloma ne sme kazati strahopetnosti oziroma strahu in se mora tako na nove okoliščine kot na grožnje odzivati samozavestno in pogumno. To velja za psa tako za splošno kot za specialistično uporabo. Zato moramo psa izpostaviti novim predmetom, okoliščinam, predvsem pa motečim elementom. Pri tem strahu ne smemo enačiti z nezaupanjem, ki je značilno za vse živali in ga lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo na sprejemljivo raven. Nekateri psi pri preizkusih pokažejo določeno stopnjo strahu, kar je lahko posledica tega, da lastnik ni izzival njihovega obrambnega nagona. S pravilnim delom lahko to odpravimo tako, da pri psu spodbujamo želene pozitivne reakcije, njegovo pomanjkljivost pa usmerimo v želeni cilj.