19.nov.2008

Predstavitveni film policije

{wmv}policija{/wmv}WMV format, 1.02 MB

Več

18.nov.2008

Položajne oznake

Položajne oznake so določene v Uredbi o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije, ki ob tem določa tudi vrste policijskih uniform in njihove dopolnilne dele, poleg položajnih pa še druge oznake, simbole policije ter nošenje položajnih oznak, simbolov policije in drugih oznak na policijskih uniformah. Geometrijska, likovna in barvna pravila za oblikovanje položajnih in drugih oznak ter simbolov policije so objavljena v prilogi uredbe.  

Več

18.nov.2008

Kodeks policijske etike

  Kodeks policijske etike vsebuje splošni določbi in temeljna načela, določa odnose med policisti(1) ter odnos policistov do ljudi, državnih organov, nevladnih organizacij in drugih ustanov. Predstavlja moralno-etične standarde policije in nadgradnjo Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.   Kodeks je namenjen ozaveščanju policistov o pomenu spoštovanja etičnih načel in krepitvi etičnega oziroma moralnega ravnanja v praksi.   Priloga kodeksa je seznam vrednot in vrlin, ki izražajo poslanstvo policije. Kodeks policijske etike     Splošni določbi 1. člen Kodeks policijske etike izraža voljo in željo vseh nas slovenskih policistov po zakonitem, strokovnem, pravičnem, vljudnem in korektnem delu ter človeškem ravnanju. 2. člen Policisti zagotavljamo varovanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri zakonitem poseganju vanje spoštujemo človekovo osebnost in dostojanstvo. Človekovo osebnost in dostojanstvo smo dolžni varovati tudi s preprečevanjem kakršnega koli nasilja, nečloveškega ravnanja in drugih dejanj, ki so ponižujoča do ljudi. Svoje poslanstvo opravljamo z avtoriteto argumenta in ne z argumentom moči.       Temeljna načela Spoštovanje enakosti pred zakonom 3. člen Policisti v postopkih skrbimo, da so vsem zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino.   Varovanje ugleda 4. člen Policisti pri opravljanju svojega dela in v zasebnem življenju skrbimo za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije. Posebej skrbimo za krepitev integritete v policijski organizaciji. Pri svojem delu smo načelni, dosledni, odločni, vztrajni, pravični, strokovni, pri stiku z ljudmi, državnimi organi, nevladnimi organizacijami in drugimi ustanovami pa vljudni in korektni.   Nepodkupljivost 5. člen Policisti zase ali za drugega ne zahtevamo nobenih privilegijev in smo nedovzetni za vse oblike podkupovanja.   Javnost dela 6. člen Policisti si z javnim, zakonitim, strokovnim, pravičnim, vljudnim in korektnim delom pridobivamo naklonjenost, ugled in spoštovanje javnosti ter javnost sprejemamo kot obliko nadzora nad svojim delom.   Profesionalnost, strokovnost in neodvisnost 7. člen Policisti se za profesionalno opravljanje nalog ustrezno izobražujemo, strokovno usposabljamo in izpopolnjujemo, si širimo splošno razgledanost in razvijamo znanja, potrebna za opravljanje uradnih nalog. Policisti se lahko združujemo v sindikalna, strokovna in druga podobna združenja v državi in tujini. Naše profesionalno ravnanje ne sme biti odvisno od političnega prepričanja in svetovnega nazora.   Varovanje poklicne tajnosti 8. člen Policisti varujemo poklicno tajnost in neupravičeno ne uporabljamo ter ne razkrivamo podatkov in informacij, do katerih smo prišli pri opravljanju uradnih nalog. Pri svojem delu, tudi pri obveščanju javnosti, smo ustrezno diskretni.   Medsebojni odnosi 9. člen Odnosi med nami temeljijo na medsebojnem spoštovanju, vzajemni in solidarni pomoči, kolegialnosti, strpnosti, iskrenosti, medsebojnem zaupanju in dostojanstvu, dobronamerni kritiki ter dobri komunikaciji. Takim odnosom so tuji pojavi lažne solidarnosti, poniževanja, podcenjevanja in zapostavljanja.   Spoštovanje kodeksa 10. člen Policisti smo dolžni ravnati v skladu s tem kodeksom, zato smo z njim seznanjeni. Zavedamo se moralne odgovornosti in moralnih posledic kršitev kodeksa.   Sprejemanje in spreminjanje določil kodeksa 11. člen Etični kodeks sprejme in spreminja reprezentativni sindikat policistov s soglasjem generalnega direktorja policije. Spremembe določil lahko predlagata reprezentativni sindikat in generalni direktor policije.   Končne določbe 12. člen Načela kodeksa se upoštevajo v vseh varnostnih razmerah. 13. člen Določila kodeksa so zajeta v programih izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja v policiji. 14. člen Kodeks policijske etike začne veljati z dnem razglasitve.     Ljubljana, 9. oktober 2008       Opomba: (1) Izraz policist, policisti se uporablja za osebe ženskega in moškega spola.  

Več

18.nov.2008

Dan policije - 27. junij

V spomin na prepričljivo odločenost varovati državo in njen narod, na složnost, podporo in medsebojno zaupanje, ki je v junijskih dneh vojne vladalo med slovenskim narodom in njegovo policijo; v spomin na organiziran in profesionalen upor agresorju na ozemlju Republike Slovenije ter v spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado na mejnem prehodu Holmec, smo slovenski policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, za dan slovenske policije.Nesporno je, da brez dobro izurjenih, tedaj imenovanih miličniških enot, brez junaštva posameznikov in enot, ki so v sodelovanju s teritorialno obrambo in različnimi strukturami civilne družbe (gasilci, reševalci ...) učinkovito uničevale moč zvezne armade, danes ne bi živeli v varni, samostojni in mednarodno priznani državi.Pripadniki organov za notranje zadeve so od samega začetka sodelovali pri zaščiti procesov osamosvajanja Republike Slovenije. Začetki segajo v leto 1989, ko je policija 1. decembra v Ljubljani preprečila tako imenovani miting resnice in širjenje "jogurtne" revolucije. Konec procesa pa pomeni odhod zadnjega pripadnika zvezne armade z našega ozemlja 26. oktobra 1991.Organi za notranje zadeve so bili torej med prvimi, ki so se zoperstavili agresiji Jugoslovanske ljudske armade, ki je hotela s tanki preprečiti takrat utopični cilj - samostojno državo. Za dosego tega cilja je padlo šest policistov, in sicer Marijan Doblšek, Željko Ernoić, Robert Hvalc, Stanislav Strašek, Franc Šoster in Bojan Štumberger. Pri varovanju in obrambi barikad, mejnih prehodov oziroma v spopadih z zvezno armado je bilo hudo ranjenih še 14 policistov. Dan policije je praznik, ko se policija in vsa slovenska javnost spominjata osamosvojitvene vojne, ki je z velikimi črkami zapisana v zgodovini slovenskega naroda.     Prispevki: Na osrednji slovesnosti ob dnevu policije obeležili tudi 50 let policijskega izobraževalnega sistema (27. 6. 2017) Slovesnost ob 25-letnici: Slovenska policija, vedno za ljudi (27. 6. 2016) in spletno mesto: 25 let Policije v samostojni Sloveniji Slovesno ob dnevu policije in odprtju nove zgradbe Nacionalnega forenzičnega laboratorija: "Z novo pridobitvijo bomo lahko storilcem še bolj dihali za ovratnik!" (24. 6. 2015) Osrednja slovesnost ob dnevu policije: "Policija s predanim delom v nezavidljivih pogojih še vedno dokazuje, da je skoraj nemogoče vendarle še možno." (27. 6. 2014) Veniger na slovesnosti ob dnevu policije: "Slovenska policija je organizacija s tradicijo, njeni zaposleni pa smo tisti, ki besedi varnost dajemo vsebino." (27. 6. 2013) "Slovenska policija je po zaslugi svojih zaposlenih še vedno visoko profesionalna služba, ki zagotavlja, da živimo v svobodni in varni državi" - osrednja slovesnost ob dnevu policije (22. 6. 2012) Na Holmcu osrednja slovesnost ob dnevu policije: "Nebo je modro samo v soncu, policija tudi v temi" (28. 6. 2011) Na Brdu pri Kranju osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije (23. 6. 2010) Osrednja slovesnost v Tacnu ob dnevu policije (24. 6. 2009) Spominski znaki za 21. generacijo policistov, ki so šolanje končali v izrednih razmerah junija 1991 (24. 6. 2009) Slovesnost ob dnevu policije v Gotenici (20. 6. 2008) Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije in 40-letnici Letalske policijske enote (27. 6. 2007) Slovesnosti ob dnevu slovenske policije (22. 6. 2006) Slovesno ob dnevu slovenske policije (22. 6. 2005) Slovesno ob dnevu slovenske policije (23. 6. 2004) Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije (23. 6. 2003) Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije (26. 6. 2002) Dan slovenske policije (27. 6. 2001)

Več

16.okt.2008

Policijska pooblastila

Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge. Vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki je opredeljen v zakonu ali v podzakonskem predpisu. Policisti morajo pri opravljanju nalog ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Te lahko omejijo le v primerih, določenih z ustavo in zakoni. Večina policijskih pooblastil je uzakonjenih v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (splošna policijska pooblastila), Zakonu o kazenskem postopku (pooblastila policistov pri preiskovanju kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila policistov pri obravnavanju storilcev prekrškov), Zakonu o pravilih cestnega prometa, Zakonu o nadzoru državne meje in drugih zakonih.   Uporaba prisilnih sredstev in napadi na policiste - statistika  Kaj moramo vedeti o policijskih postopkih?   {fa-file-pdf-o}   Strokovni svet za policijsko pravo in pooblastila Strokovni svet za policijsko pravo in pooblastila je stalno, avtonomno posvetovalno telo Policije in Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve. Združuje notranje in zunanje strokovnjake in tako predstavlja nadaljnji korak k povezovanju zunanje in notranje strokovne javnosti pri zagotavljanju zakonite, strokovne in sorazmerne uporabe policijskih pooblastil ter h krepitvi zaupanja notranje in zunanje javnosti v strokovno integriteto in operativno avtonomijo dela policije. Več >>     Najpogostejša policijska pooblastila Na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog: zbirati obvestila vabiti opozarjati ukazovati ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek iskati osebe izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo izvajati prepoznavo oseb po fotografijah izdelovati fotorobote izvajati poligrafski postopek postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva opravljati varnostne preglede opravljati preglede oseb vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore zasegati predmete opravljati protiteroristične preglede začasno omejevati gibanje oseb privesti osebe prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju prepovedati udeležbo na športnih prireditvah prekiniti potovanje pridržati osebe uporabljati prisilna sredstva varnostno preverjati osebe izvajati akreditacijski postopek izvajati policijska pooblastila na vodah zbirati in obdelovati podatke izvajati druga policijska pooblastila, določena v zakonih  

Več