Pogosta vprašanja
Meja in tujci PDF natisni E-pošta
Pogosta vprašanja - Razno

 VPRAŠANJA:

  1. Kako je s prestopanjem meje med Hrvaško in Slovenijo po vstopu Hrvaške v EU?
  2. Zakaj na slovenski strani meje s Hrvaško dokumente preverjajo hrvaški policisti?
  3. Slovenija je osebi izrekla ukrep zavrnitve vstopa. Ali to pomeni, da je tej osebi vstop prepovedan le v Slovenijo ali tudi v druge schengenske države? Kako lahko preverim, ali je zame razpisan ukrep prepovedi vstopa?
  4. V Sloveniji sem oddal vlogo za izdajo dovoljenja za začasno oz. stalno prebivanje, postopek pa še ni končan. Zanima me, ali lahko z veljavno potno listino prestopam državno mejo, dokler postopek še teče?
  5. Zanima me, kako varnostni organi ugotavljajo, da se nekdo v državi zadržuje dlje, kolikor je dovoljeno, saj se pri vstopu v državo legitimira samo z osebno izkaznico, v katero se ne da vpisati datuma vstopa. Kakšna je kazen, če državljan EU svojega prebivanja ne prijavi ustreznemu organu v Sloveniji, kadar v njej prebiva 30 dni ali več?
  6. Katere listine potrebujejo otroci za prehod državne meje z Republiko Hrvaško?
  7. Katere listine potrebujejo otroci za prehod državne meje z Bosno in Hercegovino?

 

 

ODGOVORI:

 

  1. Kako je s prestopanjem meje med Hrvaško in Slovenijo po vstopu Hrvaške v EU??


    Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo ostaja meja med Slovenijo in Hrvaško še naprej zunanja schengenska meja in pri prehodu se opravlja mejna kontrola, tako pa bo vse do priključitve Hrvaške v schengensko območje.


    Meja med Slovenijo Hrvaško se torej prestopa na mednarodnih mejnih prehodih (vsi potniki) in na meddržavnih mejnih prehodih (vsi državljani, ki uživajo pravico Unije do prostega gibanja) z veljavnimi potovalnimi dokumenti. Na mejnih prehodih za obmejni promet je prehod dovoljen z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico po določbah Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) za vse državljane, ki uživajo pravico Unije do prostega gibanja. Seznam mejnih prehodov si lahko ogledate na povezavi:

 

 

  1. Zakaj na slovenski strani meje s Hrvaško dokumente preverjajo hrvaški policisti?


    Vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške sta v letu 2013 podpisali dogovor o ureditvi skupnih službenih mest glede mejne kontrole. Uredba o ratifikaciji Dogovora med vlado Republike Slovenije in Republike Hrvaške o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole je bila objavljena tudi v Uradnem listu RS, št. 55/2013. Iz dogovora je razvidno, na katerih mejnih prehodih se bo skupna mejna kontrola opravljala, uvedena pa je bila 1. julija 2013.


    Pri tem je treba poudariti, da je meja z Republiko Hrvaško zunanja schengenska meja, za kar veljajo tudi pri opravljanju mejne kontrole standardi, zapisani v Zakoniku o schengenskih mejah. Vsekakor to pomeni, da prehajanje meje ni zgolj njeno prečkanje, ampak za vse potnike velja mejna kontrola, ki se mora opraviti tudi, ko so prometni tokovi povečani. Gneča oziroma povečana čakalna doba na mejnih prehodih ni razlog, da bi policisti spremenili način opravljanja mejne kontrole.


    O opravljanju skupne mejne kontrole med zgostitvijo prometa se morata uskladiti policiji obeh držav, tako odločitev pa sprejmeta oba poveljujoča policista.


    Več o tem najdete na povezavi:

 

 

  1. Slovenija je osebi izrekla ukrep zavrnitve vstopa. Ali to pomeni, da je tej osebi vstop prepovedan le v Slovenijo ali tudi v druge schengenske države? Kako lahko preverim, ali je zame razpisan ukrep prepovedi vstopa?


    Ukrep zavrnitve vstopa, ki ga izreče Slovenija, se vpiše v schengenski informacijski sistem (SIS) in je viden v vseh državah schengenskega prostora. Prepoved vstopa velja za vse schengenske države!


    Vsakdo ima pravico vpogleda v svoje podatke, vpisane v SIS. Zahteva se na posebnem obrazcu, ki je dostopen na spletni strani informacijske pooblaščenke:


    in ki ga izpolnjenega pošlje na naslov ministrstva.

 

 

  1. V Sloveniji sem oddal vlogo za izdajo dovoljenja za začasno oz. stalno prebivanje, postopek pa še ni končan. Zanima me, ali lahko z veljavno potno listino prestopam državno mejo, dokler postopek še teče?


    Pogoji za vstop in prebivanje tujcev so določeni v Zakonu o tujcih (ZTuj-2). V tretjem odstavku 60. člena tega zakona je določeno, da tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja, sme ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se mu izda posebno potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do odločitve o prošnji. Potrdilo pa tujcu ne dovoljuje prehajanja državne meje, razen če je zaprosil za podaljšanje enotnega dovoljenja ali izdajo nadaljnjega dovoljenja kot dnevni delovni migrant.


    Omenjena določba tujcu dovoljuje ostati v državi do odločitve o podaljšanju ali izdaji nadaljnjega dovoljenja. Državo sicer lahko kadar koli zapusti, vendar bi v tem primeru lahko ponovno vstopil vanjo šele po podaljšanju ali izdaji nadaljnjega dovoljenja. Zato med čakanjem na podaljšanje dovoljenja odsvetujemo zapustitev države, ker je ponovna vrnitev odvisna od posedovanja veljavnega dovoljenja za prebivanje.

 

 

  1. Zanima me, kako varnostni organi ugotavljajo, da se nekdo v državi zadržuje dlje, kolikor je dovoljeno, saj se pri vstopu v državo legitimira samo z osebno izkaznico, v katero se ne da vpisati datuma vstopa. Kakšna je kazen, če državljan EU svojega prebivanja ne prijavi ustreznemu organu v Sloveniji, kadar v njej prebiva 30 dni ali več?


    Zakon o tujcih določa, da državljan EU lahko vstopi v Republiko Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom ne glede na razlog oziroma namen. Republiko Slovenijo lahko zapusti z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom.


    Državljan EU, ki vstopi v Republiko Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom, lahko na območju Republike Slovenije brez prijave prebivanja prebiva tri mesece od dneva vstopa v državo. Če želi na območju Republike Slovenije prebivati dlje kot tri mesece, mora pred potekom trimesečnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere prebiva, prijaviti prebivanje (namesto 3 mesecev je od 1. 1. 2015 dovoljeno obdobje 90 dni).


    Za neupoštevanje navedenih določb Zakona o tujcih je predpisana globa v razponu od 500 do 1.200 EUR.


    Skladno z Zakonom o prijavi prebivališča mora stanodajalec posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, prijaviti oziroma odjaviti ne glede na trajanje nastanitve. Posameznika, ki je nastanjen v turističnem ali gostinskem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu.


    Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in se ne nastani v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka 9. in 9. a člena Zakona o prijavi prebivališča, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje oziroma po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom.


    Globa za neupoštevanje navedenih določb Zakona o prijavi prebivališča je od 400 do 1.200 EUR.


    Policija, ki preverja zakonitost vstopa in bivanja, lahko od posameznika zahteva dokazila o zakonitosti prebivanja in vstopa v državo. S posameznikom lahko opravi razgovor, iz katerega ugotovi določene podatke o vstopu in času prebivanja, od njega zahteva dokumentacijo, ki dokazuje zakonitost vstopa ali prebivanja (npr. vozovnice, računi, kupljene vinjete). Prav tako posameznika preveri v svojih evidencah, s čimer njegove navedbe potrdi ali ovrže.

 

 

  1. Katere listine potrebujejo otroci za prehod državne meje z Republiko Hrvaško?


    Otroci za potovanje v tujino potrebujejo veljaven dokument za prestop državne meje (veljavna osebna izkaznica, veljaven potni list ali drug dokument, ki je priznan kot potovalna listina, npr. potna listina za begunce, apatride, potni list za tujce ipd.). Če gre za take potovalne listine, je treba pri pristojnih hrvaških organih predhodno preveriti, ali jih priznavajo kot veljavne dokumente za prehod meje.


    Leta 2009 je bila v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški spremenjena zakonodaja, ki je določala, da otrok do 15. leta starosti, ki potuje v tujino ali iz tujine brez spremstva zakonitega zastopnika, potrebuje dovoljenje zakonitega zastopnika (v Republiki Hrvaški overjeno soglasje zakonitega zastopnika). Sedaj otrok, ki v Republiko Hrvaško potuje brez spremstva zakonitega zastopnika, ne potrebuje nobenega slovenskega ali hrvaškega posebnega dovoljenja.


    Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije kljub temu priporoča, da se ob organiziranih skupinskih potovanjih (ekskurzije, letovanja, športne, kulturne in druge prireditve mladoletnikov) še vedno pripravi seznam članov skupine. Tako je omogočena lažja in hitrejša mejna kontrola.

 

 

  1. Katere listine potrebujejo otroci za prehod državne meje z Bosno in Hercegovino?


    Dne 13. 5. 2008 je v Bosni in Hercegovini začel veljati nov Zakon o tujcih (Zakon o kretanju i boravku stranaca i azilu), ki opredeljuje potovanje mladoletnih oseb v to državo.


    Tujec, mlajši od 18 let (mladoletnik), ki ima osebni dokument, lahko prestopi mejo BiH v spremstvu enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika ali osebe, ki je pooblaščena za njegovo spremljanje in ima podpisano in overjeno pooblastilo staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Mladoletnik, ki potuje brez spremstva, mora imeti overjeno soglasje staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika.


    Soglasje ali pooblastilo vsebuje: osebne podatke o mladoletniku in zakonitem zastopniku, osebne podatke o spremljevalcu mladoletnika, če potuje s spremstvom, namen in čas bivanja v BiH, obdobje, za katerega velja soglasje ali pooblastilo, in podpis dajalca. Dokument mora biti sestavljen v enem od jezikov, ki se uradno uporabljajo v BiH, ali v angleščini in overjen pri zapriseženem sodnem tolmaču, če gre za prevod.


    Pri mladoletnem tujcu se šteje, da ima soglasje zakonitega zastopnika, če:

    • potuje z letalom in ima spremno pismo za potovanje mladoletne osebe, ki ga je izdal letalski operater,
    • je udeleženec šolskega izleta in je na seznamu udeležencev, ki ga je overila pristojna šolska ustanova,
    • sodeluje na športni, kulturni ali podobni prireditvi in je na seznamu udeležencev.


    Če tujec, mlajši od 18 let (mladoletnik), ne pride v spremstvu enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika in ne izpolnjuje katere od navedenih zahtev iz tega člena, se zavrne in preda mejni policiji sosednje države, iz katere je poskušal vstopiti v BiH.

 

 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.