Preventivni nasveti Kriminaliteta Klasifikacija prepovedanih drog
Klasifikacija prepovedanih drog PDF natisni E-pošta
Preventiva - Kriminaliteta

Obstaja več različnih teoretičnih pristopov k delitvi prepovedanih drog.


Po dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization - WHO) iz leta 1961, ki je bil dopolnjen leta 1971, se vse prepovedane droge delijo v štiri osnovne skupine (Psihiatrija TOM II, Medicinska knjiga Beograd-Zagreb 1989, str. 1459)
  1. Depresorji centralnega živčnega sistema
  2. Stimulansi
  3. Halucinogeni
  4. Kanabis

Depresorji centralnega živčnega sistema

Najštevilčnejša skupina so depresorji centralnega živčnega sistema, ki znižujejo živčno aktivnost in imajo široko uporabo v medicini. V prvi vrsti so to zdravila, ki odpravljajo ali vsaj zmanjšajo bolečine (analgetiki); zdravila, ki umirjajo živčevje oziroma zmanjšujejo občutek strahu in notranje napetosti (trankvilizatorji), in pripravki, ki zmanjšujejo vzdraženost osrednjega živčevja in jih zato uporabljajo pri motnjah s spanjem (hipnotiki). V to skupino spadajo tudi opij in njegovi naravni in sintetični derivati (PSIHIATRIJA TOM II, Medicinska knjiga Beograd-Zagreb 1989, str. 1459).

  • Narkotični analgetiki

    Značilnost teh zdravil je, da odpravijo ali vsaj zmanjšajo bolečine, hkrati pa povzročajo evforijo in občutek ugodja. Mednje spadajo HEPTANON, FORTRAL in DOLANTIN. Eden izmed nezaželjenih pojavov omenjenih zdravil je potreba po vedno večjih odmerkih. Po daljšem ali ponavljajočem se jamanju številnih narkotikov se človek nanje privadi in postane odvisen. Nevarnost odvisnosti je toliko večja, ker se človek po teh zdravilih nekaj časa zelo dobro počuti in se reši anksioznosti. Zaradi opisanih lastnosti jih narkomani zelo pogosto uporabljajo (zlorabljajo) za drogiranje ali nadomestek drogiranja. Ti preparati morajo biti zato pod strogo kontrolo. Obstajajo v obliki tablet, kapljic in injekcijskih ampul (Medicinska/1 enciklopedija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1980, str.52).

  • Anestetiki

    To so snovi, ki zmanjšujejo zavestno občutljivost, in to vse vrste občutljivosti (za dotik, bolečino, toploto). Po tem se razlikujejo od analgetikov, ki zmanjšujejo samo občutljivost za bolečino. Anestetiki so lokalni (če zmanjšujejo občutljivost na območju, kjer so uporabljeni). Pogosteje uporabljajo splošne anestetike, ki povzročajo nezavest (Medicinska/1 enciklopedija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1980, str.55).

  • Trankvilizatorji - pomirila

    Pomirila so skupina zdravil, ki delujejo pomirjevalno, tako da zmanjšujejo napetost, tesnobo in strah, ne povzročajo pa zaspanosti in ne zmanjšujejo sposobnosti na reakcije. V uporabi so od začetka petdesetih let in so olajšala obvladovati hude čustvene in duševne motnje; omogočajo skoraj normalno življenje ljudem, ki sicer tega ne bi bili sposobni. Uporaba trankvilizatorjev se lahko spremeni v navado, človek postane od njih odvisen. Vsi trankvilizatorji so bolj ali manj strupeni in imajo različne stranske učinke. Uporabljajo se lahko samo pod strogim zdravstvenim nadzorstvom. Pri nas se najbolj pogosto uporablja APAURIN, LORAM, MEPROBAMAT, LEKOMAT in drugi (Medicinska /2 enciklopedija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1980, str. 451)

  • Hipnotiki - uspavalna sredstva

    Uspavalna sredstva so največkrat kemične spojine, ki se uporabljajo pri motnjah s spanjem. Najbolj uporabljani hipnotiki so uspavalne tablete barbituratov. Po večmesečnem uživanju se pojavljajo vedenjske motnje, pri nekaterih tudi znamenja duševne zmedenosti in težjega dojemanja, ki lahko pripeljejo do samomorilnih namenov. V nekaterih deželah so se zdravniki dogovorili, da barbituratov ne bodo predpisovali, da bi s tem preprečili samomore in trgovanje z drogami med narkomani, in pričeli iskati varnejše možnosti. Zdravila, kot so FLUZEPAM, CERSON, MOGADON, so prav toliko učinkovita kot barbiturati, v čezmernih odmerkih pa niso smrtno nevarna, vendar so kljub temu na seznamu mamil in psihotropnih snovi (Leksikon medicina, CZ, Ljubljana 1983, str. 244).

  • Antiepileptiki

    Antiepileptiki so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje epilepsije. Epilepsija (gr. napad), padavica, božjast, kompleksni pojavi draženja možganov (Leksikon Medicina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1983, str. 63)

 

Stimulansi

Za nekatere osebe in v posebnih okoliščinah so zlasti vabljive snovi, ki napravijo človeka bolj bistrega, budnega in ga požive (angl. speed). Izzovejo stanje evforije in zvišajo njegovo agilnost, čeprav po nekaj urah takšnega učinka sledi faza poudarjene pasivnosti. Pri dolgotrajnem uživanju teh mamil se pojavijo halucinacije. Pri prenehanju jemanja se pojavijo abstinenčne težave s pretežno psihičnimi znaki, kot so razdražljivost, nemirnost, vegetativne motnje, utrujenost, depresija, včasih tudi agresivnost (Milčinski Lev: Psihiatrija, Dopisna delavska univerza, Ljubljana 1978, str. 518).

 

Halucinogeni

To so snovi, ki povzročajo psihozam podobna stanja, z motnjami v čutnih zaznavah, brez zunanjega vzroka. Visoke doze halucinogenov izzovejo stimulacijo, pomirjanje, zmedenost in psihotično stanje (Leksikon Medicina, CZ, Ljubljana, 1983, str. 78).

 

Kanabis

V skupino kanabis (cannabis) uvrščamo hašiš, hašiševo olje in marihuano. V tej skupini ne poznamo polsintetičnih in sintetičnih mamil oziroma psihotropnih snovi. (Milčinski Lev: Droge v svetu in pri nas, Delavska enotnost, Ljubljana, 1983).

 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.