Preventivni nasveti Kriminaliteta Kako se ubraniti pred zlonamernimi programi?
Kako se ubraniti pred zlonamernimi programi? PDF natisni E-pošta
Preventiva - Kriminaliteta

Trojanski konj, računalniški črv, datotečni in izsiljevalski virusi, rootkit, najrazličnejše vohunske kode in drugi zlonamerni programi so med največjimi grožnjami, ki v današnjem kibernetskem svetu prežijo na spletne uporabnike. Ogrožajo tudi vaše elektronske naprave, pa naj gre za stacionarne in prenosne računalnike ali različne mobilne naprave - pametne telefone, tablice ipd.

 

So izredno škodljivi, saj vam lahko hekerji na ta način ukradejo denar, občutljive informacije, si podredijo vaše naprave, jih okužijo z virusi ali vohunijo za vašimi dejanji. Zato raje poskrbite za varnost svojih naprav in tako zmanjšajte možnost za okužbe s škodljivimi programskimi kodami.

 

Svetujemo vam, da se seznanite z nekaterimi najpomembnejšimi dejstvi in upoštevate nekaj osnovnih pravil varne in odgovorne uporabe programske opreme, ki smo jih strokovnjaki v slovenski policiji pripravili v sodelovanju z Evropskim policijskim uradom - Europolom.

 

14 Osnovni podatki o zlonamernih programih

 

Osnovni podatki o zlonamernih programih

02 Pogosti viri okuzbe

 

Pogosti viri okužbe

 Zlonamerni program (ang. malware - malicious software) se namesti v računalniški sistem ali na mobilno napravo brez lastnikove privolitve, in sicer z namenom pridobitve nadzora nad napravo, kraje dragocenih informacij ali poškodovanja podatkov.

Več o tem: Kaj je zlonamerni program?

Najpogostejši vir okužbe elektronskih naprav s škodljivimi programskimi kodami so: e-pošta, spletne strani, pojavna okna, wi-fi, piratski programi, usb ključki in druge odstranljive naprave za shranjevanje podatkov. Storilci pa za pridobitev vaših osebnih podatkov uporabljajo tudi tehnike socialnega inženiringa in ribarjenja.

 

Obstaja veliko vrst zlonamernih programov, ki se lahko med napadom medsebojno dopolnjujejo. Za podrobnejši opis kliknite na posamezno sliko:

 

03a trojanski konj 06a program za dostop skozi skriti vhod 07a vohunski program 08a oglasevalski program 09a lazni protivirusni program
Trojanski konj Program za dostop skozi skriti vhod Vohunski program Oglaševalski program Lažni protivirusni program
         
10a racunalniski crv 11a datotecni virus 12a rootkit 04a izsiljevalski program 05a policijski izsiljevalski program
Računalniški črv Datotečni virus Rootkit Izsiljevalski program Policijski izsiljevalski program

 

 

Policisti svetujemo

 

  • Namestite in sproti posodabljajte protivirusni program ter požarni zid na svojih napravah.
  • Uporabljajte zadnje različice operacijskih sistemov in programov.
  • Prenesite samo datoteke, programe in aplikacije iz zaupanja vrednih virov.
  • Redno izdelujte varnostne kopije podatkov na računalniku in jih hranite na ločenih pomnilniških napravah, ki niso povezane s spletom.
  • Bodite pozorni na neobičajna sporočila, ki jih prejmete po elektronski pošti, družbenih omrežjih ali drugih orodjih, tudi če jih prejmete od ljudi, ki jih poznate.
  • Premislite, preden kliknete na oglasni trak ali povezavo, če ne poznate njenega resničnega izvora, in se izogibajte spletnim stranem s piratsko vsebino.
  • Ne pozabite uporabljati različnih in močnih gesel v svojih računih!

13 Nasveti in namigi

 

Zlonamerni programi - nasveti in namigi

 

 

Slovenska policija aktivna v boju proti kibernetski kriminaliteti

 

Obseg zlonamernih programov v mobilnih operacijskih sistemih se povečuje, države članice Evropske unije pa imajo zaradi kibernetske kriminalitete čedalje večjo gospodarsko škodo, zato so boj proti tej obliki kriminalitete uvrstile med prioritete evropske varnostne politike.

 

Pri konkretnih ukrepih in operativnih akcijskih načrtih na tem področju aktivno sodeluje tudi slovenska policija, in sicer v okviru različnih multidisciplinarnih platform in na podlagi poglobljenih analiz, strateških načrtov in skupnih ocen ogroženosti. Nekatere kibernetske grožnje, ki jih je v letu 2016 kot najbolj problematične prepoznala Europolova ocena ogroženosti na področju organiziranega in kibernetskega kriminala (IOCTA 2016), se namreč v zadnjem času pojavljajo tudi v Sloveniji. Tudi tu so največji izziv izsiljevalski programi in njihove različice, sledijo šifrirana komunikacija, bodisi v obliki hitrih tekstovnih, video ali audio sporočil, ter različni zlonamerni programi, predvsem na področju mobilnih naprav.

 


Več preventivnih nasvetov

 

 



 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.