Slovenska policija in državno tožilstvo sodelovala v mednarodni operaciji proti denarnim mulam in nezakonitemu ustvarjanju dobičkov PDF natisni E-pošta
Sporočila za javnost
Torek, 4. december 2018

Med 1. septembrom in 30. novembrom je potekala že četrta mednarodna operacija poostrenega boja proti denarnim mulam in nezakonitemu ustvarjanju dobičkov v povezavi s pranjem denarja EMMA (The European Money Mule Action). V operaciji, ki sta jo koordinirala Europol in Eurojust, je sodelovalo do sedaj največje število držav, kar 22. Slovenijo sta zastopala slovenska policija in slovensko državno tožilstvo.

 

job poster2

 

Ne postanite denarna mula!

 

 

  • V mednarodni akciji preprečevanja pranja denarja odkritih več kot 1500 denarnih mul

V sodelovanju z Europolom, Eurojustom in Zvezo evropskih bank (EBF) so policije iz več kot 20 držav v okviru usklajenih ukrepov proti pranju denarja do sedaj prijele 168 oseb. Cilj te mednarodne akcije, že četrte po vrsti, je bil boj proti izkoriščanju t. i. denarnih mul, ki kriminalnim združbam pomagajo oprati milijone evrov umazanega denarja. V letošnji izvedbi akcije EMMA, ki je trajala tri mesece, so sodelovali organi kazenskega pregona iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Češke republike, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Nemčije, Madžarske, Irske, Italije, Latvije, Litve, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Španije, Švedske, Avstralije, Moldavije, Norveške, Švice, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike.


V Evropi in izven nje so odkrili 1504 denarne mule, kar je vodilo do prijetja 168 denarnih mul in 140 organizatorjev. Uvedenih je bilo 837 kriminalističnih preiskav, številne izmed njih še potekajo. S prijavami 26.376 transakcij, ki so jih izvedle denarne mule, je pomagalo več kot 300 bank, 20 bančnih združenj in drugih finančnih institucij, s čimer so preprečili škodo v višini 36,1 milijonov evrov. Kjer je bilo potrebno, je v trimesečni akciji s podporo sodelovala širša skupnost globalnih in evropskih bank, ki so prispevale k ozaveščanju v svojih državah. Ponovno se je pokazalo, da je najbolj pomemben hiter in usklajen odziv organov kazenskega pregona in bančnega sektorja.

 

  • Zakaj ljudje kriminalnim združbam pomagajo prati denar?

Denarne mule so posamezniki, ki jih kriminalne združbe, pogosto ne da bi se tega zavedali, uporabijo za pranje denarja, da bi prikrile njegov nezakoniti izvor. Denarne mule nasedejo obljubam o lahkem zaslužku in tako v imenu drugih prenakazujejo ukradena sredstva med različnimi računi, pogosto v različnih državah, v zameno pa se jim običajno ponudi del sredstev, ki jih nakazujejo preko svojih računov.
Novopriseljeni, brezposelni in ljudje v finančni stiski so najbolj dovzetni za ta kazniva dejanja. Letos se je povečalo število mladih, ki so jih organizatorji izbrali za denarne mule, kriminalne združbe pa se vedno bolj lotevajo študentov v finančni stiski in poskušajo dobiti dostop do njihovih bančnih računov.

Mule se sicer angažirajo preko različnih kanalov, a kriminalne združbe za pridobivanje novih sostorilcev vedno bolj uporabljajo družbene medije, v katerih se pojavljajo lažni oglasi za delo ali objave o hitrih zaslužkih. Čeprav vse skupaj zveni kot hiter in lahek zaslužek - za prenos denarja z enega računa na drugega je potreben le en klik - pa ima lahko dovoljenje kriminalni združbi za dostop do bančnega računa resne pravne posledice. Mulo lahko doleti dolga zaporna kazen, poleg tega pa je zabeležena v kazenski evidenci, kar ima lahko resne posledice za njeno nadaljnje življenje; ne more na primer dobiti hipoteke ali odpreti bančnega računa.

S ciljem ozaveščanja o tej problematiki se je po celi Evropi začenja kampanja, ki opozarja na nevarnost prevar z denarnimi mulami. Kampanja bo z gradivom, ki ga bo možno prenesti v 25 jezikih, obveščala javnost, kako te kriminalne združbe delujejo, kako se lahko sami zaščitimo in kaj lahko storimo, da ne postanemo žrtve. Naslednji teden bodo kampanjo na nacionalni ravni podprli mednarodni partnerji iz organov kazenskega pregona in pravosodnih organov, skupaj s finančnimi institucijami.

Ali mislite, da ste postali mula? Ukrepajte sedaj, preden bo prepozno: prenehajte s prenakazovanjem denarja in nemudoma obvestite svojo banko in policijo.

 

  • Slovenska policija in državno tožilstvo sta sodelovala v mednarodni operaciji EMMA4 – v poostrenem boju proti denarnim mulam in nezakonitim dobičkom v povezavi s pranjem denarja

Od 1. septembra do 30. novembra 2018 je potekala mednarodna operacija EMMA4 (The European Money Mule Action), ki predstavlja poostren boj proti denarnim mulam in nezakonitemu ustvarjanju dobičkov na škodo finančnih institucij in posameznikov, v povezavi z računalniško kriminaliteto in pranjem denarja. V četrti EMMA operaciji je pod koordinacijo Europola in Eurojusta sodelovalo največje število držav, kar  22, med njimi poleg držav članic Evropske unije še ZDA, Avstralija in Švica. Slovenijo sta zastopala slovenska policija, kot organ odkrivanja kaznivih dejanj, in slovensko državno tožilstvo, kot organ kazenskega pregona.

Slovenska policija že več let aktivno deluje v okviru evropskih prioritet na področju boja proti organizirani kriminaliteti. Projekti EMPACT (Evropska multidisciplinarna platforma za boj proti kriminalnim grožnjam) določajo prednostno obravnavo posameznih področij kriminala. Za obdobje od 2018 do 2021 so kot prednostna področja opredeljena: trgovina z ljudmi, z orožjem in z drogo, organiziran premoženjski kriminal, davčne goljufije in računalniška kriminaliteta. 

Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala povečano število denarnih mul – posameznikov, ki iz tujine na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Velikokrat gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phising) in različne oblike spletnih goljufij (CEO – direktorske goljufije, nigerijske goljufije ipd.). Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna dejanja policija obravnava kot kaznivo dejanja pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika KZ-1.

Tekom operacije EMMA4 je policija preiskovala več zadev, v katerih so bile v Sloveniji identificirane denarne mule. Skupno smo obravnavali 33 zadev zaradi utemeljitve elementov kaznivih dejanj goljufije (211. KZ-1), poslovne goljufije (228. KZ-1), ponarejanja listin (251. KZ-1) in pranja denarja (245. KZ-1). Preiskovali smo 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj v skupni višini 2,8 miliona evrov. Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) in slovenskimi bankami uspela začasno zaustaviti 970.000 evrov. V času preiskovanja sta bila prijeta 2 storilca, izvedeni sta bili dve hišni preiskavi in dve osebni preiskavi, podanih je bilo 22 predlogov za mednarodno pravno pomoč.

Za denarne mule v Sloveniji je značilno, da so to običajno tuji državljani, ki v Sloveniji odprejo bančne račune z namenom, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja goljufije, poslovne goljufije ali napada na informacijski sistem, ki so storjena v tujini, in pri katerih so oškodovanci tuje fizične ali pravne osebe.

Izpostavljamo še obsežno in dlje časa trajajočo preiskavo v Sloveniji, v kateri sta bili prijeti dve denarni muli, državljana Srbije. Preiskava se je začela na podlagi več obvestil UPPD o sumljivih transakcijah, ki so bile izvršene iz bančnih računov v ZDA na račune pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so storilci s ciljem oškodovanja družb v ZDA izvrševali telefonske in spletne goljufije tako, da so družbam iz ZDA lažno prikazovali nekatera dejstva in okoliščine ter jih zavedli, da so izvršili nakazila na račune v Sloveniji, ki so bili pod nadzorom denarnih mul. Skupno je bilo izvršenih več kot 60 transakcij, s katerimi so si storilci pridobili okrog 3,7 mio evrov protipravne premoženjske koristi in na tak način oškodovali 10 gospodarskih družb iz ZDA. Slovenska policija je v navedenem primeru sodelovala z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) ter varnostnima organoma iz Srbije in Črne Gore.

V preiskavah denarnih mul ugotavljamo, da v zadnjem obdobju ni primerov, kjer bi se kot denarne mule pojavljali slovenski državljani. V preteklosti smo večkrat opozarjali občane, da lahko, v kolikor niso pozorni, hitro postanejo denarne mule in s tem sostorilci kaznivega dejanja pranja denarja. Lahko že na primer s posredovanjem številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki pod pretvezo, da ponuja dobro plačano delo na domu in hkrati ne zahteva posebnih znanj, v nadaljevanju pa na vaš račun posreduje denarna sredstva, ki dejansko izvirajo iz kaznivih dejanj.

Občani se morajo zavedati dejstva, da posameznik, ki na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti ter s temi dejanji zakrije izvor sredstev, stori kaznivo dejanje Pranja denarja.

 

piggy bank mule slika job poster hammer flyer

 

 

  • Državno tožilstvo se je priključilo evropski kampanji ozaveščanja o nevarnostih kriminalnih dejanj pranja denarja

Državno tožilstvo se je letos priključilo evropski kampanji, ki v sodelovanju z Europolom, Eurojustom in Evropsko bančno federacijo, ki združuje 32 nacionalnih bančnih združenj, opozarja na nevarnosti in pasti povezanimi z goljufivim  prenakazovanjem denarja ter drugimi oblikami pranja denarja.  

Največji pomen kampanje vidimo v ozaveščanju javnosti o tem,  katere goljufije so  povezane s pranjem denarja, na kaj vse moramo biti pozorni, kdo so najbolj ogrožene skupine ljudi in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da se zaščiti pred različnimi oblikami pranja denarja, ki predstavljajo resno kaznivo dejanje.  

Problematika razširjenosti organiziranega in finančnega kriminala v povezavi s pranjem denarja je v državah članicah EU iz leta v leto bolj aktualna. Po podatkih, s katerimi razpolagajo na državnem tožilstvu,  Slovenci zaenkrat nismo med najbolj ogroženimi. V zadnjem času se več kot 90 odstotkov vseh goljufivih transakcij zgodi na internetu. Narašča namreč število posameznikov, ki nasedajo ponudbam iz tujine za prenakazila denarnih sredstev preko transakcijskih računov. Na tožilstvu prav tako opozarjajo, da postanejo s tem udeleženci pri resnem kaznivem dejanju.

Preiskave pranja denarja so večinoma povezane s preiskavami kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, kot so domače davčne utaje, zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter poslovne goljufije. Rizični profil Slovenije potrjuje večje število preiskav pranja denarja, ki so vezana na hujša kazniva dejanja.  

Za izboljšanje stanja v prihodnje se bodo na tožilstvu zavzemali za odpravo številnih ovir pri pregonu in sodni obravnavi v zadevah, povezanih s pranjem denarja, predvsem dokaznih zahtev pri dokazovanju pranja denarja in temeljnih predhodnih kaznivih dejanj.

Pojavnost kaznivih dejanj, povezanih s prenašanjem umazanega denarja je v Sloveniji zaenkrat še relativno nizka. Kljub temu pravosodni sistem uspešno zaznava tudi tovrstna kazniva dejanja in jih preganja. Tako je v letošnjem letu Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, v navezi s policijo, sodelovalo pri pomembni zadevi goljufije, povezane s pranjem denarja, ki je že doživela sodni epilog. Obdolženi je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca zaporne kazni. Sodba je pravnomočna.

 

Več informacij o operaciji EMMA najdete na spletni strani Europola.

 

 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.