Objavljamo nasvete, kako lahko svoje mobilne naprave zaščitimo pred zlonamernimi programi, saj so pametni telefoni in tablice postali že skoraj nepogrešljiv del našega vsakdanjika. Tehnologijo, ki je bila nekoč omejena le na računalnike na pisalnih mizah, lahko zdaj nosimo v dlani ene roke. Toda z eksponentnim naraščnjem priljubljenosti teh naprav, se večajo tudi apetiti spletnih kriminalcev.

slika Europolovega videa Mobilna zlonamerna programska opremaVideo 

Evropski policijski urad - Europol je nosilec vseevropske kampanje za ozaveščanje o nevarnostih mobilnih zlonamernih programov.


Europolovo preventivno gradivo se osredotoča na ključne ranljivosti mobilnih naprav in ponuja vrsto nasvetov, kako te naprave varno uporabljati pri vsakodnevnih aktivnostih, kot so nameščanje aplikacij, uporaba spletnih bank in povezovanje v brezžična omrežja, in kako se izogniti temu, da postanemo žrtev spletnih izsiljevalskih virusov. 

Vse gradivo je na voljo tudi v slovenščini


Malware (malicious software) je angleški izraz za zlonamerno programsko opremo, ki jo je Europol v svoji oceni ogroženosti zaradi organizirane spletne kriminalitete  uvrstil med največje kibernetske grožnje. V Evropi je namreč čedalje več prijav tovrstnih kaznivih dejanj in posledično tudi kriminalističnih preiskav, kar pomeni, da je zavest o spletni kriminaliteti vendarle začela prodirati v javnost, med uporabnike in v medijski prostor, boj proti kibergrožnjam pa postaja tudi ena najpomembnejših prioritet evropskih varnostnih organov.

Animirana slika - Aplikacije igrice Animirana slika - Poslovite se od osebnih dokumentov Animirana slika - Virusi - mobilno bančništvo Animirana slika - phishing,smishing Animirana slika - Wifi grožnje

Grožnja mobilne zlonamerne programske opreme (ang. mobile malware) je že povsem realna. Hekerji vam lahko ukradejo denar in občutljive informacije, si podredijo vaše naprave, jih okužijo z virusi ali celo vohunijo za vašimi dejanji. Na žalost večina ljudi še ni prepoznala pomena zaščite svojih mobilnih naprav pred tovrstnimi napadi. 

Po besedah Europolovega direktorja Roba Wainwrighta so postale zlorabe mobilnih naprav enako kompleksne kot zlorabe osebnih računalnikov: "A le odgovorna uporaba zaščitne programske opreme in dosledno prijavljanje napadov bosta varnostnim organom omogočila zmanjšati to nevarnost."  

Za ta namen je Europol pripravil preventivno gradivo, ki je uporabnikom dostopno v 20 jezikih

Preventivno gradivo Europola - Aplikacije namestite samo iz uradnih trgovin Preventivno gradivo Europola - Mobilna izsiljevalska programska oprema Preventivno gradivo Europola - Dvakrat poglejte, preden kliknete Preventivno gradivo Europola - Zlonamerna programska oprema mobilnega bančništva

Poleg objavljenih kratkih videoklipov (v formatu gif), infografik (v formatu pdf) in videa so pripravili tudi preventivna letaka:

Mobilna škodljiva koda - nasveti za podjetja   

Mobilna škodljiva koda - nasveti za posameznike  

Preventivno gradivo Europola - Mobilna škodljiva koda - nasveti za podjetja Preventivno gradivo Europola - Mobilna škodljiva koda - nasveti za posameznike

Europolova kampanja je potekala oktobra 2016, v okviru evropskega meseca kibervarnosti, z njo pa želi Europolov evropski center za spletno kriminaliteto (EC3) povečati ozaveščenost uporabnikov in jim ponuditi znanje, s katerim se lahko vsaj (preventivno) zaščitijo. 22 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo), tri države, ki niso članice EU (Kolumbija, Norveška in Ukrajina), ter dve agenciji EU (ENISA in eu-LISA) so v sodelovanju s številnimi javnimi in zasebnimi partnerji na najrazličnejše načine ozaveščale o tem spletnem fenomenu in njegovih posledicah. Na ravni držav je kampanjo po vsej Evropi podprlo več kot 45 partnerjev iz spletne industrije, finančnih institucij, ministrstev in nacionalnih odzivnih centrov. Europol vodi kampanjo na svoji spletni strani,Facebooku, YouTubu in Twitterju.

Nevarnosti na spletu je tudi v Sloveniji čedalje več. Po podatkih slovenskega nacionalnega centra SI-CERT smo v osmih letih zabeležili skoraj šest-kratni porast omrežnih incidentov in kar 18-kratni porast spletnih goljufij. Tudi v slovenski policiji opozarjamo, da je čedalje več izsiljevalskih virusov, phishing napadov, prevar pri spletnem nakupovanju, izsiljevanj s skrivaj pridobljenimi intimnimi posnetki in preostalih goljufij, ki se širijo prek družbenih omrežij.

Statistični podatki: Kazniva dejanja računalniške kriminalitete, ki jih je obravnavala slovenska policija v letih 2010-2016 

Povezane vsebine

logo - Varni na internetuKako se ubraniti pred zlonamernimi programi?
Varnost na internetu
Policija svetuje