Sorodne objave

 

VPRAŠANJA:

  1. Ali ima tudi slovenska policija pomožne policiste oziroma rezerviste, kot jih poznajo v tujini? Če da, kateri predpis to ureja?
  2. Kdaj, v katerih primerih se lahko vpokličejo pomožni policisti?
  3. Kako lahko postanem pomožni policist? Katere pogoje moram izpolnjevati?
  4. Ali se lahko prijavim na javni razpis za kandidata za pomožnega policista, če sem že v rezervni sestavi Slovenske vojske, se pravi rezervist?
  5. Zaposlen sem v Slovenski vojski, ali se lahko prijavim na javni razpis za kandidate za pomožne policiste?
  6. V razpisni dokumentaciji (v vlogi) javnega razpisa za kandidate za pomožne policiste je v obrazcu razdelek o zaposlitvi. Sem študent in še nisem bil zaposlen ter še vsaj nekaj mesecev ne bom. Ali se lahko prijavim na javni razpis?
  7. Na spletni strani Policije sem zasledil javni razpis za kandidate za pomožne policiste. Zanima me, če se na ta razpis lahko prijavijo tudi osebe, ki so zaposlene za nedoločen čas? Sam sem namreč že zaposlen za nedoločen čas in bi želel ostati v svoji službi.
  8. Zasledil sem, da v pomožni policiji ne morejo sodelovati zaposleni, ki delajo pri delodajalcih, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo. Kateri delodajalci so to?
  9. Celotno kariero sem bil zaposlen v Policiji, pred kratkim sem se upokojil (sem upokojeni policist). Ali se kot upokojeni policist lahko vključim v pomožno policijo? Ali moram vseeno na osnovno usposabljanje, čeprav sem že usposobljen za policijsko delo in sem izvajal policijska pooblastila?
  10. Glede na to, da sem bil pred leti že v pomožni policiji in da sem prav tako že opravil osnovno usposabljanje, me zanima, ali bi se moral ob ponovni odločitvi za vstop v pomožno policijo prav tako udeležiti psihofizičnega testiranja in osnovnega usposabljanja?
  11. V zvezi s prijavo na javni razpis za kandidate za pomožne policiste me zanima, ali obstaja kakšna prednostna lista oziroma ali bodo kateri kandidati, ki se prijavijo na javni razpis, prednostno obravnavani pri izboru? Opravljam namreč delo občinskega redarja. Ali je morda prednost ta, da je kandidat že usposobljen za varno rokovanje z orožjem in ima orožno listino?
  12. Ali uspešno opravljen izbor za kandidata za pomožnega policista pomeni, da se potem zaposlim v Policiji? Ali kot pomožni policist za opravljeno delo dobim plačilo ali pa je to delo prostovoljno oziroma brezplačno?
  13. V primeru, da podpišem pogodbo o osnovnem usposabljanju, kakšen status bi pridobil? Kako je nato s sklenitvijo pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji? Kakšne so obveznosti pomožnega policista?
  14. Glede na to, da sem redno zaposlen, me zanima, kako poteka usposabljanje pomožnih policistov? Ali usposabljanje traja več tednov in moram biti zato odsoten iz službe? Ali pa je to morebiti dnevno usposabljanje? Kolikokrat na leto potekajo usposabljanja pomožnih policistov?
  15. Kolikokrat na leto in v kolikšnem obsegu so usposabljanja za pomožne policiste, ki podpišejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji? Kolikokrat na leto je lahko vpoklican pomožni policist?
  16. Sem pomožni policist. Zaradi načrtovanja dela in odsotnosti v službi moram vedeti, koliko časa prej bom obveščen o terminu usposabljanja za pomožne policiste.
  17. V katerih primerih se vpokliče pomožne policiste? Kje pomožni policisti delajo, kadar so vpoklicani?
  18. Kaj so naloge pomožnih policistov?
  19. Koliko urni delavnik je predviden v primeru zaposlitve pomožnega policista?
  20. Kaj se zgodi, če pred usposabljanjem kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist zboli?
  21. Kaj se zgodi, če se pomožni policist zaradi bolezni ali kakšne druge okoliščine ne more odzvati na vpoklic oziroma poziv na opravljanje dela?
  22. Sem pomožni policist. Bojim se, da me bo moj delodajalec odpustil, če bom zaradi usposabljanja ali dela v pomožni policiji (pre)večkrat odsoten iz službe.
  23. Sem zaposlen in sem kot pomožni policist vpoklican za opravljanje nalog Policije? Ali moram pri svojem delodajalcu za čas dela v pomožni policiji vzeti dopust?
  24. Sem kandidat za pomožnega policista. Zanima me, ali mi pripada plačilo za pripravljenost in v kakšni višini?
  25. Koliko znaša plačilo za usposabljanje in za opravljanje nalog Policije v pomožni policiji? Kolikšen je znesek plačila za pripravljenost?
  26. Sem zaposlen in sem pomožni policist. Ali lahko pri svojem delodajalcu uveljavljam nadomestilo plače, ko sem vpoklican v pomožno policijo? Ali lahko moj delodajalec zahteva od Policije, da mu refundira izplačilo nadomestila plače, ki mi ga je izplačal?
  27. Kako bi se mi pri mojem delodajalcu obračunalo delo, če bi bil odsoten in vpoklican v pomožno policijo ali na usposabljanje le za nekaj dni?
  28. Kdaj in kako lahko kot pomožni policist uveljavljam povečano (višje) plačilo za opravljanje nalog pomožne policije?
  29. Ali pomožnemu policistu poleg plačila za opravljanje nalog Policije pripada dodatek za delovno dobo?
  30. Kako je s plačilom prispevkov za socialno varnost, ko pomožni policist opravlja naloge Policije. Ali jih plačuje Policija?
  31. Ali so plačila kandidatom in pomožnim policistom obdavčena, na primer plačilo za pripravljenost?
  32. Sem upokojenec. Če bi imel sklenjeno pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in bi za to prejemal določeno plačilo, ali bi bila moja pokojnina v tem času »zamrznjena«?
  33. Po zakonu, ki ureja trg dela, lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Ali to velja tudi za delo v pomožni policiji?
  34. Ali so pomožni policisti zavarovani za primer poškodbe med opravljanjem dela v pomožni policiji?
  35. V kakšnem primeru mi lahko preneha veljati pogodba o usposabljanju za pomožno policijo? In v kakšnem primeru mi lahko preneha veljati pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji? Kako je s povračilom stroškov Policiji, če mi pogodba preneha?
  36. Sem pomožni policist. Ali lahko odpovem pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in kako?
  37. Kaj pomeni, da lahko Policija odpove kandidatu za pomožnega policista in pomožnemu policistu pogodbo zaradi zmanjšanja kadrovskih potreb?

 

ODGOVORI:

  1. Ali ima tudi slovenska policija pomožne policiste oziroma rezerviste, kot jih poznajo v tujini? Če da, kateri predpis to ureja?


    Da, tudi v Sloveniji poznamo institut pomožne policije.

    Pomožno policijo ureja Zakon o organiziranosti in delu v policiji - XI. poglavje (101.-106. člen).

    V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 60 let, in ki izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v Policiji (44. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji ) ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo.

    Pomožni policisti so državljani Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti sklenejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji praviloma za obdobje najmanj petih let.

    Pomožni policisti imajo v času opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila.

    V pomožni policiji ne morejo sodelovati uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo (Aerodrom Ljubljana, d.d., ELES, d.o.o., Slovenske železnice, d.o.o., Javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Luka Koper, d.d., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Telekom Slovenije, d.d., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino).

    Način popolnjevanja pomožne policije in izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanja, višino in pogoje za plačilo pripravljenosti ter plačila za opravljeno delo, nadomestila, povračila stroškov ter druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste pa podrobneje določa Uredba o pomožni policiji.

 

  1. Kdaj, v katerih primerih se lahko vpokličejo pomožni policisti?


    Pomožni policisti se, v skladu s 104. členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji, vpokličejo za opravljanje nalog policije v naslednjih primerih:

    • ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov;
    • ob varnostnih pojavih, ki terjajo vključitev večjega števila policistov;
    • ob naravnih in drugih nesrečah;
    • v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost;
    • za zavarovanje državne meje;
    • v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja;
    • za varovanje določenih oseb, prostorov in objektov državnih organov ali tujih predstavništev ter objektov policije.

 

  1. Kako lahko postanem pomožni policist? Katere pogoje moram izpolnjevati?


    Pristojna strokovna služba Ministrstva za notranje zadeve na predlog Policije in na podlagi letnega načrta popolnitve s pomožnimi policisti, ki ga sprejme generalni direktor policije, objavi javni razpis za kandidate za pomožne policiste. Javni razpis se objavi na spletni strani Policije https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/zaposlitve/vkljucite-se-v-pomozno-policijo. Kandidat vloži prijavo v pisni obliki na obrazcu (vloga), ki je priložen javnemu razpisu, vključno z vsemi v javnem razpisu navedenimi izjavami, soglasji in dokazili.

    V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 60 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 44. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo.

    Kandidat za pomožnega policista oziroma kandidatka za pomožno policistko in pomožni policist oziroma pomožna policistka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • državljanstvo Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski uniji,
    • da nima dvojnega državljanstva,
    • starost od dopolnjenega 18. leta do 60. leta,
    • ustrezne psihofizične sposobnosti,
    • najmanj srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba,
    • da ni bil/a pravnomočno obsojen/a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bil/a pravnomočno obsojen/a zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece,
    • da zoper njega/njo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti,
    • da je bil/a varnostno preverjen/a v obsegu in na način, kot je določen v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji, ter da zanj/zanjo ne obstaja varnostni zadržek (na podlagi četrtega odstavka 51. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji se varnostno preverjanje izvaja s pisno privolitvijo; za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policij ali usposabljanje po programih policije),
    • da ima veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije,
    • da ni član/članica politične stranke.


    Kandidati, ki so se prijavili na javni razpis za kandidate za pomožne policiste in za katere je ugotovljeno, da izpolnjujejo formalne pogoje, v okviru izbirnega postopka nato opravljajo preizkus telesnih zmogljivosti, psihološki pregled, razgovor s komisijo za izbor kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov ter zdravniški pregled.

 

  1. Ali se lahko prijavim na javni razpis za kandidata za pomožnega policista, če sem že v rezervni sestavi Slovenske vojske, se pravi rezervist?


    Peti odstavek 101. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji določa, da v pomožni policiji ne morejo sodelovati uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo.

    Navedeno pomeni, da kdor že ima sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ne more skleniti še pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

 

  1. Zaposlen sem v Slovenski vojski, ali se lahko prijavim na javni razpis za kandidate za pomožne policiste?


    Peti odstavek 101. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji določa, da v pomožni policiji ne morejo sodelovati uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo.

    Navedeno pomeni, da kdor že ima sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ne more skleniti še pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

 

  1. V razpisni dokumentaciji (v vlogi) javnega razpisa za kandidate za pomožne policiste je v obrazcu razdelek o zaposlitvi. Sem študent in še nisem bil zaposlen ter še vsaj nekaj mesecev ne bom. Ali se lahko prijavim na javni razpis?


    Na javni razpis za kandidate za pomožne policiste se lahko prijavijo vsi, ki izpolnjujejo zakonske in razpisne pogoje, ne glede na to, ali so v delovnem razmerju (za določen ali nedoločen čas) ali pa so upokojenci, brezposelni oziroma študentje.

    Kandidati, ki še nikoli niso bili zaposleni, razdelka v vlogi »Zaposlitve« ne izpolnjujejo.

 

  1. Na spletni strani Policije sem zasledil javni razpis za kandidate za pomožne policiste. Zanima me, če se na ta razpis lahko prijavijo tudi osebe, ki so zaposlene za nedoločen čas? Sam sem namreč že zaposlen za nedoločen čas in bi želel ostati v svoji službi.


    Da, na javni razpis za kandidate za pomožne policiste se lahko prijavijo tako osebe, ki so v delovnem razmerju (za določen ali nedoločen čas), kot tudi upokojenci, brezposelni oziroma študentje, če izpolnjujejo zakonske in razpisne pogoje.

    Pogodba o zaposlitvi, ki jo ima kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist sklenjeno s svojim delodajalcem, med usposabljanjem in v času opravljanja nalog v pomožni policiji ne preneha veljati.

    V skladu z 11. členom Uredbe o pomožni policiji mora kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist, ki je v delovnem razmerju (je zaposlen), najpozneje osem dni po podpisu pogodbe o osnovnem usposabljanju oziroma pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji o tem obvesti svojega delodajalca.

 

  1. Zasledil sem, da v pomožni policiji ne morejo sodelovati zaposleni, ki delajo pri delodajalcih, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo. Kateri delodajalci so to?


    Vlada Republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o obrambi sprejela sklep o določitvi gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo v Republiki Sloveniji, s katerim je določila naslednje gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo v Republiki Sloveniji:

    • Aerodrom Ljubljana, d.d.,
    • ELES, d.o.o.,
    • Slovenske železnice, d.o.o.,
    • Javni zavod Radiotelevizija Slovenija,
    • Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.,
    • Luka Koper, d.d.,
    • Nacionalni inštitut za javno zdravje,
    • Petrol, Slovenska energetska družba, d.d.,
    • Telekom Slovenije, d.d.,
    • Univerzitetni klinični center Ljubljana,
    • Univerzitetni klinični center Maribor,
    • Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve in
    • Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.

 

  1. Celotno kariero sem bil zaposlen v Policiji, pred kratkim sem se upokojil (sem upokojeni policist). Ali se kot upokojeni policist lahko vključim v pomožno policijo? Ali moram vseeno na osnovno usposabljanje, čeprav sem že usposobljen za policijsko delo in sem izvajal policijska pooblastila?


    V skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe o pomožni policiji se z osebami, ki jim je v Policiji prenehalo delovno razmerje policista po lastni volji ali zaradi upokojitve, če od dneva prenehanja delovnega razmerja v policiji do dneva sklenitve pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ni preteklo več kot pet let, na podlagi njihove vloge in po predhodnem mnenju matične enote, v katero bodo po pogodbi razporejene, lahko pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji sklene neposredno. Gre za ti. izjemni način popolnjevanja pomožne policije.

    Nekdanjim policistom, ki jim je delovno razmerje v Policiji prenehalo po lastni volji ali zaradi upokojitve, je torej omogočeno sklepanje pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji brez prijave na javni razpis in brez opravljanja osnovnega usposabljanja, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje nalog pomožne policije (starost in ostali pogoji za sodelovanje v pomožni policiji) in da od dneva prenehanja delovnega razmerja v Policiji do dneva sklenitve pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ni preteklo več kot pet let. Šteje namreč se, da so upokojeni policisti in tisti, ki jim je delovno razmerje policista prenehalo po njihovi volji, če od dneva prenehanja delovnega razmerja v Policiji do dneva sklenitve pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ni preteklo več kot pet let, že strokovno usposobljeni za opravljanje nalog Policije, saj so policijska pooblastila že izvajali. V izbirnem postopku ti kandidati ne opravljajo preizkusa psihofizičnih sposobnosti.

    Če je od dneva prenehanja delovnega razmerja v Policiji preteklo že več kot pet let, pa se nekdanji policisti lahko prijavijo na javni razpis za kandidate za pomožne policiste in nato v okviru izbirnega postopka (enako kot preostali kandidati za pomožne policiste) opravljajo preizkus telesnih zmogljivosti, psihološki pregled, razgovor z izbirno komisijo in zdravniški pregled. Po zaključenem izbirnem postopku Policija z izbranim kandidatom (nekdanjim policistom) sklene pogodbo o osnovnem usposabljanju za čas osnovnega usposabljanja, pri čemer pa ta kandidat za pomožnega policista (nekdanji policist, ki je v preteklosti že izvajal policijska pooblastila) opravi drugačno (krajše) usposabljanje kot preostali kandidati za pomožne policiste, in sicer po posebnem programu za usposabljanje kandidatov, ki so že izvajali policijska pooblastila, za delo v pomožni policiji. Navedeno strokovnoteoretično in praktično usposabljanje poteka v Policijski akademiji Generalne policijske uprave, Centru za izpopolnjevanje in usposabljanje, Vadbenem centru Gotenica, in traja 32 ur. Praktičnega usposabljanja, ki ga preostali kandidati za pomožne policiste sicer opravljajo na policijski postaji, pa ti kandidati za pomožne policiste, ki so nekdanji policisti, ne opravljajo.

    Upokojeni policist, ki želi s Policijo skleniti pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji, pisno vlogo pošlje policijski enoti v kateri je pred prenehanjem delovnega razmerja opravljal delo.

 

  1. Glede na to, da sem bil pred leti že v pomožni policiji in da sem prav tako že opravil osnovno usposabljanje, me zanima, ali bi se moral ob ponovni odločitvi za vstop v pomožno policijo prav tako udeležiti psihofizičnega testiranja in osnovnega usposabljanja?


    V skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe o pomožni policiji se z osebami, ki jim je prenehala pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji, če od dneva prenehanja te pogodbe do dneva sklenitve nove pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ni preteklo več kot pet let, na podlagi njihove vloge in po predhodnem mnenju matične enote, v katero bodo razporejene, lahko pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji sklene neposredno. Gre za ti. izjemni način popolnjevanja pomožne policije.

    Nekdanjim pomožnim policistom, ki jim je prenehala pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji, če od dneva prenehanja te pogodbe do dneva sklenitve nove pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ni preteklo več kot pet let, je torej, na podlagi njihove vloge, ki jo pošljejo Policiji, omogočeno sklepanje »nove« pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji brez opravljanja osnovnega usposabljanja, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje nalog pomožne policije (starost in ostali pogoji za sodelovanje v pomožni policiji). V izbirnem postopku ti kandidati ne opravljajo preizkusa psihofizičnih sposobnosti.

    Nekdanji pomožni policist, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje nalog pomožne policije, pisno vlogo za sklenitev nove pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, pošlje matični enoti, v katero je bil razporejen v času veljavnosti pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

 

  1. V zvezi s prijavo na javni razpis za kandidate za pomožne policiste me zanima, ali obstaja kakšna prednostna lista oziroma ali bodo kateri kandidati, ki se prijavijo na javni razpis, prednostno obravnavani pri izboru? Opravljam namreč delo občinskega redarja. Ali je morda prednost ta, da je kandidat že usposobljen za varno rokovanje z orožjem in ima orožno listino?


    O izboru kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov odloča tričlanska komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije (4. člen Uredbe o pomožni policiji).

    Merila za izbor kandidatov za pomožne policiste podrobneje ureja 5. člen Uredbe o pomožni policiji, ki določa, da komisija za izbor kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov preveri, ali na javni razpis prijavljene osebe izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji.

    Kandidati, ki izpolnjujejo formalne (zakonske in razpisne) pogoje, v okviru izbirnega postopka opravljajo preizkus telesnih zmogljivosti, psihološki pregled, razgovor z izbirno komisijo in zdravniški pregled.

    Prednost pri izboru kandidatov za pomožne policiste imajo osebe, ki pri preverjanju psihofizičnih sposobnosti dosežejo boljše rezultate.

 

  1. Ali uspešno opravljen izbor za kandidata za pomožnega policista pomeni, da se potem zaposlim v Policiji? Ali kot pomožni policist za opravljeno delo dobim plačilo ali pa je to delo prostovoljno oziroma brezplačno?


    Policija z izbranim kandidatom sklene pisno pogodbo o osnovnem usposabljanju kandidata za pomožnega policista, in sicer za čas osnovnega usposabljanja. Po uspešno opravljenem osnovnem usposabljanju pa komisija za izbor kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov, ki jo je imenoval generalni direktor policije, izbere kandidate za opravljanje nalog pomožne policije, s katerimi se sklene pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji.

    Kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist ni v delovnem razmerju s Policijo (ne gre za zaposlitev v Policiji), temveč je s Policijo v pogodbenem odnosu na podlagi ene od zgoraj navedenih pogodb. Navedeno velja tako za kandidate za pomožne policiste oziroma pomožne policiste, ki so zaposleni (v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas pri svojem delodajalcu), kot tudi tiste kandidate za pomožne policiste oziroma pomožne policiste, ki so upokojeni, brezposelni ali študentje.

    Kandidati za pomožne policiste so osebe na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste, ki so sklenile pogodbo o osnovnem usposabljanju, ali osebe, ki so že uspešno opravile osnovno usposabljanje, niso pa še sklenile pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji. Kandidati za pomožne policiste so med osnovnim usposabljanjem upravičeni do plačila za čas usposabljanja ter drugih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z usposabljanjem.

    Pomožni policisti so državljani Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti med trajanjem pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji prejemajo plačilo za pripravljenost, med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji pa imajo pravico do plačila za opravljeno delo ter drugih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom.

    Kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom med usposabljanjem in med opravljanjem nalog policije pogodba o zaposlitvi, ki jo imajo sklenjeno s svojim delodajalcem, ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali spremeniti tako, da postavi delavca v manj ugoden položaj. Pomožni policist in kandidat za pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju, je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji upravičen do nadomestila plače, ki se izplača v breme Policije.

    Pomožnemu policistu in kandidatu za pomožnega policista, ki prejema pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pripada pokojnina oziroma denarno nadomestilo tudi med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji.

    Višino in pogoje za plačilo pripravljenosti ter plačila za opravljeno delo, nadomestila, povračila stroškov ter druge prejemke pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste podrobneje določa Uredba o pomožni policiji.

 

  1. V primeru, da podpišem pogodbo o osnovnem usposabljanju, kakšen status bi pridobil? Kako je nato s sklenitvijo pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji? Kakšne so obveznosti pomožnega policista?


    Oseba na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste, ki je sklenila pogodbo o osnovnem usposabljanju, postane kandidat za pomožnega policista. Kandidat za pomožnega policista je tudi oseba, ki je že uspešno opravila osnovno usposabljanje, ni pa še sklenila pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

    Po uspešno opravljenem osnovnem usposabljanju, katerega teoretični del traja 200 ur (20 dni), praktični del na policijski postaji, na območju katere kandidat za pomožnega policista prebiva, pa 80 ur, tričlanska komisija za izbor pomožnih policistov, ki jo imenuje generalni direktor policije, izbere kandidate za opravljanje nalog pomožne policije, s katerimi bo sklenjena pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji. Prednost pri izboru imajo kandidati, ki so na osnovnem usposabljanju dosegli boljše rezultate.

    Z izbranimi kandidati se sklene pisna pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji, in sicer predvidoma za obdobje najmanj petih let, vendar ne dlje kot do konca koledarskega leta, v katerem izbrani kandidat dopolni starost 60 let. Pogodba se lahko podaljšuje za krajše ali enako obdobje, do leta, v katerem pomožni policist izpolni starost 60 let. S pomožnim policistom se lahko po dopolnjeni starosti 60 let sklene nova pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji od enega do petih let, če uspešno opravi zdravniški pregled in če posebna komisija ugotovi, da ima ustrezne psihofizične sposobnosti.

    Če izbrani kandidat za pomožnega policista po uspešno opravljenem usposabljanju s Policijo ne sklene ponujene pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, mora povrniti stroške osnovnega usposabljanja na podlagi zahtevka za plačilo obveznosti.

    V skladu s prvim odstavkom 102. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji so se pomožni policisti in kandidati za pomožne policiste dolžni udeleževati usposabljanj, pomožni policisti pa so se dolžni odzvati tudi na poziv za opravljanje nalog policije. Način izpolnjevanja obveznosti udeležbe na usposabljanju in odzivanje na poziv za opravljanje nalog se določita v pogodbi o osnovnem usposabljanju in pogodbi o prostovoljni službi v pomožni policiji.

    Vrste in način usposabljanj ter pravice in dolžnosti pomožnih policistov so podrobneje urejene v Uredbi o pomožni policiji (12.–16. člen).

    Kandidat za pomožnega policista se mora udeležiti osnovnega usposabljanja, pomožni policist pa se mora udeleževati nadaljevalnega in dopolnilnega usposabljanja. Osnovno, nadaljevalno in dopolnilno usposabljanje poteka po programih, ki jih določi generalni direktor policije. Policija kandidata za pomožnega policista in pomožnega policista vpokliče na usposabljanje s pozivom, ki se mu vroči najmanj 15 dni pred začetkom usposabljanja.

    Pomožnega policista se na opravljanje nalog policije pozove s pozivom vsaj sedem dni pred začetkom opravljanja službe v pomožni policiji, nato pa se ga razporedi na opravljanje nalog policije z razporedom dela. Delo pomožnega policista ob vpoklicu na opravljanje nalog policije poteka na območju matične enote (tj. policijska uprava, v katero je s pogodbo razporejen pomožni policist, ali notranja organizacijska enota generalne policijske uprave), lahko pa tudi celotne države. Delo pomožnega policista je praviloma razporejeno z razporedom dela, praviloma v osem ali večurnem delavniku vse dni v tednu, lahko tudi ponoči, ob vikendih in praznikih.

 

  1. Glede na to, da sem redno zaposlen, me zanima, kako poteka usposabljanje pomožnih policistov? Ali usposabljanje traja več tednov in moram biti zato odsoten iz službe? Ali pa je to morebiti dnevno usposabljanje? Kolikokrat na leto potekajo usposabljanja pomožnih policistov?


    Pomožni policisti in kandidati za pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj. Način izpolnjevanja obveznosti udeležbe na usposabljanju se določi v pogodbi o osnovnem usposabljanju oziroma pogodbi o prostovoljni službi v pomožni policiji.

    Policija kandidata za pomožnega policista in pomožnega policista vpokliče na usposabljanje s pozivom, ki se mu vroči najmanj 15 dni pred začetkom usposabljanja. Vrste in način usposabljanja podrobneje določa Uredba o pomožni policiji. Ločimo osnovno, nadaljevalno in dopolnilno usposabljanje, ki potekajo po programih, ki jih določi generalni direktor policije. Kandidat za pomožnega policista se mora udeležiti osnovnega usposabljanja, pomožni policist pa se mora udeleževati nadaljevalnega in dopolnilnega usposabljanja.

    Osnovno usposabljanje se opravlja samo na začetku, ko se mora izbrani kandidat za pomožnega policista usposobiti za delo pomožnega policista. Za čas osnovnega usposabljanja Policija z izbranim kandidatom za pomožnega policista sklene pisno pogodbo o osnovnem usposabljanju. Ta pogodba vsebuje podatke o matični enoti, enoti, v kateri bo potekalo usposabljanje, trajanju usposabljanja, višini plačila za čas usposabljanja ter drugih prejemkov in povračil stroškov, razlogih za odpoved pogodbe ter obveznostih in pogojih povrnitve stroškov osnovnega usposabljanja.

    Kandidat za pomožnega policista mora najpozneje osem dni po podpisu pogodbe o osnovnem usposabljanju o tem obvesti svojega delodajalca.

    Osnovno usposabljanje traja 280 ur, in sicer:

    • teoretični del osnovnega usposabljanja poteka v Policijski akademiji Generalne policijske uprave, Centru za izpopolnjevanje in usposabljanje, Vadbenem centru Gotenica (200 ur),
    • praktični del osnovnega usposabljanja pa poteka v policijskih enotah (80 ur).


    Teoretični del osnovnega usposabljanja kandidatov za pomožne policiste, ki poteka v Vadbenem centru Gotenica (Kočevska Reka), traja 20 dni, praktični del osnovnega usposabljanja v trajanju 80 ur pa se opravi v približno 20 dneh (po razporedu dela), poteka pa praviloma v policijski enoti, na območju katere ima kandidat za pomožnega policista prijavljeno bivališče.

    Nadaljevalnega oziroma dopolnilnega usposabljanja so se pomožni policisti dolžni udeleževati vsako leto. Praviloma ta usposabljanja potekajo med vikendi. Število usposabljanj in čas trajanja le-teh so odvisni od vsebin, ki jih je treba osvežiti ali se z njimi na novo seznaniti, in od tega, kolikokrat in za katere naloge Policije se pomožne policiste usposablja. Policija pomožnega policista seznani z načrtom usposabljanja najpozneje 15 dni pred začetkom usposabljanja.

    V 46. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol G), ki je začel veljati 13. 11. 2021 in ureja začasno ureditev (prehodne in končne določbe), je določeno, da do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja delovna razmerja, pri kandidatu za pomožnega policista, ki se usposablja na osnovnem usposabljanju kandidatov za pomožne policiste, in pri pomožnem policistu, ki se usposablja za opravljanje nalog v pomožni policiji, ne pride do suspenza pogodbe o zaposlitvi (ta je sicer urejen v 53. členu Zakona o delovnih razmerjih).Ima pa, do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja delovna razmerja, oseba, ki je pozvana na osnovno usposabljanje kandidatov za pomožne policiste ali na usposabljanje pomožnih policistov za opravljanje nalog v pomožni policiji ali opravljanje nalog v pomožni policiji, pravico do odsotnosti z dela.

    103. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji pa določa, da kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom, ki imajo sklenjeno delovno razmerje s svojim delodajalcem (so zaposleni), med usposabljanjem pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali spremeniti tako, da postavi delavca v manj ugoden položaj. Delodajalci kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov zaradi usposabljanja ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.

 

  1. Kolikokrat na leto in v kolikšnem obsegu so usposabljanja za pomožne policiste, ki podpišejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji? Kolikokrat na leto je lahko vpoklican pomožni policist?


    Pomožni policisti so se dolžni udeleževati (nadaljevalnih in dopolnilnih) usposabljanj in odzvati na poziv za opravljanje nalog Policije. Pomožnemu policistu se način izpolnjevanja obveznosti udeležbe na usposabljanju in odzivanje na poziv za opravljanje nalog Policije določita v pogodbi o prostovoljni službi v pomožni policiji.

    Na podlagi 12. člena Uredbe o pomožni policiji generalni direktor policije v začetku koledarskega leta za tekoče leto sprejme Letni načrt za izvedbo nadaljevalnih in dopolnilnih usposabljanj. Nadaljevalnega oziroma dopolnilnega usposabljanja so se pomožni policisti dolžni udeleževati vsako leto. Praviloma ta usposabljanja potekajo med vikendi. Število usposabljanj in čas trajanja le-teh sta odvisna od vsebin, ki jih je treba osvežiti ali se z njimi na novo seznaniti, in od tega, kolikokrat in za katere naloge Policije se pomožne policiste usposablja. Policija pomožnega policista seznani z načrtom usposabljanja najpozneje 15 dni pred začetkom usposabljanja. Policija pomožnega policista vpokliče na usposabljanje s pozivom, ki se mu vroči najmanj 15 dni pred začetkom usposabljanja.

    Pomožnega policista se na opravljanje nalog policije pozove s pozivom vsaj sedem dni pred začetkom opravljanja službe v pomožni policiji, nato pa se ga razporedi na opravljanje nalog policije z razporedom dela.

    O uporabi pomožne policije, ki traja do 30 dni v istem koledarskem letu, odloči minister za notranje zadeve na predlog generalnega direktorja policije. O vpoklicu za daljše obdobje odloči vlada na predlog ministra za notranje zadeve. V primeru podaljšanja uporabe pomožne policije se lahko opravljanje nalog policije podaljša za čas trajanja vpoklicnih razlogov le tistemu pomožnemu policistu, ki s podaljšanjem soglaša. V posameznih primerih, določenih v 104. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji,ki ureja vpoklic pomožne policije, če gre za opravljanje nalog Policije na območju ene policijske uprave, o uporabi pomožne policije na predlog direktorja policijske uprave odloči generalni direktor policije ter o vpoklicu pomožne policije obvesti ministra za notranje zadeve.

 

  1. Sem pomožni policist. Zaradi načrtovanja dela in odsotnosti v službi moram vedeti, koliko časa prej bom obveščen o terminu usposabljanja za pomožne policiste.


    Policija pomožnega policista seznani z načrtom usposabljanja najpozneje 15 dni pred začetkom usposabljanja.

    Policija pomožnega policista vpokliče na usposabljanje s pozivom, ki se mu vroči najmanj 15 dni pred začetkom usposabljanja.

 

  1. V katerih primerih se vpokliče pomožne policiste? Kje pomožni policisti delajo, kadar so vpoklicani?


    Vpoklic pomožne policije ureja 104. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

    Pomožni policisti se vpokličejo za opravljanje nalog Policije v naslednjih primerih:

    • ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov;
    • ob varnostnih pojavih, ki terjajo vključitev večjega števila policistov;
    • ob naravnih in drugih nesrečah;
    • v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost;
    • za zavarovanje državne meje;
    • v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja;
    • za varovanje določenih oseb, prostorov in objektov državnih organov ali tujih predstavništev ter objektov policije.


    O uporabi pomožne policije, ki traja do 30 dni v istem koledarskem letu, odloči minister za notranje zadeve na predlog generalnega direktorja policije. O vpoklicu za daljše obdobje odloči vlada na predlog ministra za notranje zadeve. V primeru podaljšanja uporabe pomožne policije se lahko opravljanje nalog policije podaljša za čas trajanja vpoklicnih razlogov le tistemu pomožnemu policistu, ki s podaljšanjem soglaša.

    Ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov, ob varnostnih pojavih, ki terjajo vključitev večjega števila policistov ter ob naravnih in drugih nesrečah, če gre za opravljanje nalog policije na območju ene policijske uprave, o uporabi pomožne policije na predlog direktorja policijske uprave odloči generalni direktor policije, ki o vpoklicu pomožne policije obvesti ministra za notranje zadeve.

    Matična enota pomožnega policista je policijska uprava, v katero je s pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji razporejen pomožni policist, ali notranja organizacijska enota generalne policijske uprave. Pomožni policist naloge Policije praviloma opravlja na območju matične enote, lahko pa tudi na območju celotne države. Policija namreč lahko pomožnega policista med trajanjem pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji napoti na opravljanje nalog Policije na območju celotne Republike Slovenije.

 

  1. Kaj so naloge pomožnih policistov?


    Pomožni policisti lahko opravljajo vse naloge Policije, pri razporejanju na delo pa se upoštevajo njihova strokovna usposobljenost, izkušnje in psihofizične sposobnosti.

    Gre za naslednje naloge Policije:

    • varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,
    • preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,
    • vzdrževanje javnega reda,
    • nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet,
    • nadzor državne meje,
    • naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,
    • varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov,
    • naloge ob naravnih in drugih nesrečah,
    • druge naloge, določene v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji in drugih predpisih v skladu z zakonom.


    Odločitev o vrsti nalog, ki jih bodo opravljali pomožni policisti, sprejme matična enota, ki uredi vse potrebno za nemoteno opravljanje teh nalog. Nalog Policije pomožni policisti praviloma ne izvajajo samostojno, ampak skupaj s policisti.

    Pomožni policisti imajo v času opravljanja službe v Policiji vsa policijska pooblastila.

 

  1. Koliko urni delavnik je predviden v primeru zaposlitve pomožnega policista?


    Pomožni policist ni v delovnem razmerju s Policijo (ne gre za zaposlitev v Policiji), temveč gre za pogodbeni odnos pomožnega policista s Policijo na podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji. Navedeno velja tako za pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas (zaposlen pri svojem delodajalcu), kot tudi za pomožnega policista, ki je upokojen, brezposeln ali študent.

    Število ur dela, ki jih bo opravil pomožni policist, ki je vpoklican za opravljanje nalog Policije, ni vnaprej določeno, saj je vpoklic pomožnih policistov odvisen od mnogih dejavnikov oziroma od tega, ali sploh pride do primerov, ko se uporabi pomožna policija. Primere, v katerih se za opravljanje nalog Policije vpokličejo pomožni policisti, določa prvi odstavek 104. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

    Pomožnega policista se na opravljanje nalog Policije vpokliče s pozivom vsaj sedem dni pred začetkom opravljanja službe v pomožni policiji, nato pa se ga razporedi na opravljanje nalog Policije z razporedom dela. Delo pomožnega policista ob vpoklicu na opravljanje nalog Policije poteka na območju matične enote (tj. policijska uprava, v katero je s pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji razporejen pomožni policist, ali notranja organizacijska enota generalne policijske uprave), lahko pa tudi celotne države. Razporejeno pa je z razporedom dela, praviloma v osem ali večurnem delavniku, vse dni v tednu, lahko tudi ponoči, ob vikendih in praznikih.

 

  1. Kaj se zgodi, če pred usposabljanjem kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist zboli?


    Pomožni policisti in kandidati za pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj. Način izpolnjevanja obveznosti udeležbe na usposabljanju se določi v pogodbi o osnovnem usposabljanju oziroma v pogodbi o prostovoljni službi v pomožni policiji. Vrste in način usposabljanja podrobneje določa Uredba o pomožni policiji.Ločimo osnovno, nadaljevalno in dopolnilno usposabljanje, ki potekajo po programih, ki jih določi generalni direktor policije.

    Odsotnost kandidata za pomožnega policista z osnovnega usposabljanja ureja 13. člen Uredbe o pomožni policiji.Kandidatu za pomožnega policista se na njegovo pisno prošnjo lahko odobri odsotnost z osnovnega usposabljanja za največ tri dni:

    1. na podlagi potrdila o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe oziroma ustreznega zdravniškega potrdila,
    2. zaradi rojstva otroka,
    3. zaradi smrti ožjega družinskega člana (starši, zakonec, partner v partnerski zvezi, otroci, bratje in sestre),
    4. zaradi nujne pomoči družini ob naravnih ali drugih nesrečah,
    5. zaradi udeležbe na izpitu ali kolokviju oziroma zaradi drugih neodložljivih študijskih obveznosti,
    6. na prošnjo delodajalca zaradi neodložljivega dela, ki ga je treba opraviti neposredno pred ali med usposabljanjem in ga ne more opraviti drug delavec,
    7. iz drugega opravičljivega razloga.


    O odobritvi odsotnosti z osnovnega usposabljanja odloči vodja usposabljanja ustno takoj, pisno pa najpozneje v treh dneh od prejema prošnje.

    Odložitev nadaljevalnega ali dopolnilnega usposabljanja za pomožne policiste pa ureja 14. člen Uredbe o pomožni policiji.Pomožnemu policistu se na njegovo prošnjo lahko odloži nadaljevalno ali dopolnilno usposabljanje iz naslednjih razlogov:

    1. zaradi bolezni ali poškodbe na podlagi potrdila o začasni zadržanosti z dela oziroma ustreznega zdravniškega potrdila,
    2. zaradi rojstva otroka,
    3. zaradi smrti ožjega družinskega člana (starši, zakonec, partner v partnerski zvezi, otroci, bratje in sestre),
    4. zaradi nujne pomoči družini ob naravnih ali drugih nesrečah,
    5. zaradi udeležbe na izpitu ali kolokviju oziroma zaradi drugih neodložljivih študijskih obveznosti,
    6. zaradi neodložljivega dela, ki ga je treba opraviti neposredno pred ali med usposabljanjem in ga ne more opraviti drug delavec, na prošnjo delodajalca,
    7. drugega opravičljivega razloga.


    Pomožni policist prošnjo za odložitev usposabljanja vloži pri matični enoti pred začetkom usposabljanja. Vodja matične enote o odložitvi usposabljanja ustno odloči takoj, pisno pa najpozneje v treh dneh od prejema prošnje pomožnega policista. Pomožni policist odloženo usposabljanje opravi v naslednjem terminu, ki ga določi Policija.

 

  1. Kaj se zgodi, če se pomožni policist zaradi bolezni ali kakšne druge okoliščine ne more odzvati na vpoklic oziroma poziv na opravljanje dela?


    Pomožni policisti so se dolžni odzvati na poziv za opravljanje nalog Policije in udeleževati nadaljevalnih in dopolnilnih usposabljanj. Odzivanje pomožnega policista na poziv za opravljanje nalog Policije se določi v pogodbi o prostovoljni službi v pomožni policiji.

    Nezmožnost pomožnega policista za opravljanje nalog Policije, njegovo odsotnost in obveščanje ureja 16. člen Uredbe o pomožni policiji. Pomožni policist mora matično enoto takoj ob nastanku razloga obvestiti o vsaki nezmožnosti opravljanja nalog Policije ali o okoliščinah, zaradi katerih ne bi mogel prispeti v matično enoto v 12 urah od ure, določene v pozivu. Takoj, ko je to mogoče, pa mora predložiti tudi dokazila o nastanku razloga. Med nezmožnostjo opravljanja nalog Policije in odsotnostjo pomožnemu policistu mirujejo vse pravice in dolžnosti iz Zakona o organiziranosti in delu v policiji in Uredbe o pomožni policiji.

 

  1. Sem pomožni policist. Bojim se, da me bo moj delodajalec odpustil, če bom zaradi usposabljanja ali dela v pomožni policiji (pre)večkrat odsoten iz službe.


    Kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom med usposabljanjem in med opravljanjem nalog policije pogodba o zaposlitvi, ki jo imajo sklenjeno s svojim delodajalcem, ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali spremeniti tako, da bi s tem postavil delavca v manj ugoden položaj.

    Delodajalci kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov zaradi usposabljanja oziroma opravljanja nalog policije prav tako ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.

    Odsotnost delavca z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih (Zakon o organiziranosti in delu v policiji je eden od takšnih specialnih zakonov) ureja 168. člen Zakona o delovnih razmerjih,ki med drugim delavcu prizna pravico do odsotnosti z dela tudi iz razloga opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije (tj. pomožni policiji). Pravica delavca do odsotnosti z dela iz tega razloga je opredeljena absolutno, kar pomeni, da je njegov delodajalec ne more omejiti ali odsotnosti delavcu prepovedati (odreči). Delodajalec, če delavcu ne zagotovi odsotnosti z dela, ki mu je zagotovljena na podlagi 168. člena Zakona o delovnih razmerjih, se kaznuje z globo; z globo pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori navedeni prekršek.

    V 46. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol G),ki je začel veljati 13. 11. 2021 in ureja začasno ureditev (prehodne in končne določbe), je določeno, da ima do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja delovna razmerja, oseba, ki je pozvana na osnovno usposabljanje kandidatov za pomožne policiste ali na usposabljanje pomožnih policistov za opravljanje nalog v pomožni policiji ali opravljanje nalog v pomožni policiji, pravico do odsotnosti z dela.

    Pomožni policist, ki je v delovnem razmerju (je torej zaposlen), se s svojim delodajalcem (in ne s Policijo) v skladu z veljavnimi delovnopravnimi predpisi dogovori glede odsotnosti z dela zaradi opravljanja nalog v pomožni policiji. Lahko se npr. dogovorita tudi za izrabo letnega dopusta ali npr. za koriščenje presežka ur (ti. kompenzacija presežka ur). Če pomožni policist pri svojem delodajalcu delo opravlja po razporedu, pa se lahko eventualno dogovorita tudi, da ima pomožni policist na dan vpoklica, ki bi bil sicer delovni dan, prost dan pri svojem delodajalcu in delo na podlagi razporeda dela opravi na drug dan.

 

  1. Sem zaposlen in sem kot pomožni policist vpoklican za opravljanje nalog Policije? Ali moram pri svojem delodajalcu za čas dela v pomožni policiji vzeti dopust?


    Pomožni policist ni v delovnem razmerju s Policijo (ne gre za zaposlitev v Policiji), temveč je s Policijo v pogodbenem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

    V 46. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol G),ki je začel veljati 13. 11. 2021 in ureja začasno ureditev (prehodne in končne določbe), je določeno, da ima do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja delovna razmerja, oseba, ki je pozvana na usposabljanje pomožnih policistov za opravljanje nalog v pomožni policiji ali opravljanje nalog v pomožni policiji, pravico do odsotnosti z dela.

    Pomožni policist, ki je v delovnem razmerju (je torej zaposlen), se s svojim delodajalcem (in ne s Policijo) v skladu z veljavnimi delovnopravnimi predpisi dogovori glede odsotnosti z dela zaradi opravljanja nalog v pomožni policiji.

    Pomožni policist in njegov delodajalec pa se lahko npr. dogovorita tudi za izrabo letnega dopusta ali npr. za koriščenje presežka ur (ti. kompenzacija presežka ur). Če pomožni policist pri svojem delodajalcu delo opravlja po razporedu, pa se lahko eventualno dogovorita tudi, da ima pomožni policist na dan vpoklica ali usposabljanja, ki bi bil sicer delovni dan, prost dan pri svojem delodajalcu in delo na podlagi razporeda dela opravi na drug dan.

 

  1. Sem kandidat za pomožnega policista. Zanima me, ali mi pripada plačilo za pripravljenost in v kakšni višini?


    Ne, plačilo za pripravljenost kandidatu za pomožnega policista ne pripada, so pa do tega plačila upravičeni pomožni policisti.

    Pomožnemu policistu na podlagi 18. člena Uredbe o pomožni policiji pripada plačilo za pripravljenost, določeno od osnove, ki jo predstavlja bruto znesek minimalne plače v Republiki Sloveniji. Plačilo za pripravljenosti znaša 0,8 odstotka osnove na dan (kar na dan 1. 10. 2022 znaša 8,60 EUR/dan), izplačuje pa se najkasneje zadnji dan v mesecu za pretekli mesec.

    Med opravljanjem nalog policije in usposabljanjem pomožnemu policistu plačilo za pripravljenost ne pripada.

 

  1. Koliko znaša plačilo za usposabljanje in za opravljanje nalog Policije v pomožni policiji? Kolikšen je znesek plačila za pripravljenost?


    Plačila, nadomestila ter druge prejemke in povračila kandidatom za pomožnega policista in pomožnim policistom podrobneje urejajo 17.–21. člen Uredbe o pomožni policiji (plačilo med usposabljanjem, plačilo za pripravljenost, plačilo za opravljanje nalog policije, nadomestilo plače in nezgodno zavarovanje).

    Kandidat za pomožnega policista in pomožni policist sta med usposabljanjem na podlagi 17. člena Uredbe o pomožni policiji upravičena do:

    • plačila za udeležbo na usposabljanju, ki v delovnih dneh znaša 45 odstotkov, ob sobotah 60 odstotkov, ob nedeljah in dela prostih dnevih pa 90 odstotkov sorazmernega dela osnovne plače javnega uslužbenca v 24. plačnem razredu glede na število dni, ko se usposablja,
    • povračila stroškov prehrane, prenočišča in prevoza v skladu z merili, ki veljajo za zaposlene v javnem sektorju, pri čemer se mu stroški prevoza povrnejo od naslova bivališča do zbirnega mesta sklica usposabljanja in nazaj.


    Za dan usposabljanja se šteje usposabljanje vključno z bivanjem v kraju usposabljanja, ki traja od osem do 24 ur. Če traja manj kot osem ur, se izplača dejansko število ur usposabljanja in bivanja v kraju usposabljanja.

    Plačila in povračila stroškov med usposabljanjem se izplačajo najpozneje zadnji dan v mesecu za pretekli mesec.

    Pomožnemu policistu na podlagi 18. člena Uredbe o pomožni policiji pripada plačilo za pripravljenost, določeno od osnove, ki jo predstavlja bruto znesek minimalne plače v Republiki Sloveniji. Plačilo za pripravljenosti znaša 0,8 odstotka osnove na dan (kar na dan 1. 10. 2022 znaša 8,60 EUR/dan), izplačuje pa se najkasneje zadnji dan v mesecu za pretekli mesec.

    Med opravljanjem nalog policije in usposabljanjem pomožnemu policistu plačilo za pripravljenost ne pripada.

    Pomožni policist je med opravljanjem nalog policije na podlagi 19. člena Uredbe o pomožni policiji upravičen do:

    • plačila za opravljanje nalog policije glede na dejansko število ur opravljanja dela, pri čemer je osnova za izračun urne postavke osnovna plača javnega uslužbenca v 24. plačnem razredu,
    • povračila stroškov prehrane, prenočišča in prevoza v skladu z merili, ki veljajo za javne uslužbence, pri čemer se mu stroški prevoza povrnejo od naslova prebivanja do zbirnega mesta sklica in nazaj,


    Pomožnemu policistu, ki ne uveljavlja nadomestila plače iz 20. člena Uredbe o pomožni policiji,se plačilo za opravljanje nalog policije na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe o pomožni policiji poveča za:

    • 30 odstotkov urne postavke iz prvega odstavka tega člena za ure opravljene med 22. in 6. uro naslednjega dne;
    • 30 odstotkov urne postavke iz prvega odstavka tega člena za ure opravljene v nedeljo;
    • 30 odstotkov urne postavke iz prvega odstavka tega člena za ure opravljene na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.


    Pomožnemu policistu se plačilo za opravljanje nalog poveča za največ 50 odstotkov urne postavke iz prvega odstavka tega člena, v času ko opravlja naloge na območju vojne nevarnosti, območju nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi oziroma na območjih naravnih nesreč, epidemij in epizootij.

    Plačilo za opravljeno delo in povračila stroškov se izplačajo najpozneje zadnji dan v mesecu za pretekli mesec.

    Kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist, ki je v delovnem razmerju, je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je na podlagi 20. člena Uredbe o pomožni policiji med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji upravičen do nadomestila plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor je znašala delovna obveznost kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista na dan, ko zaradi usposabljanja ali opravljanja nalog policije ni delal pri svojem delodajalcu. Za dan opravljanja nalog policije se šteje opravljanje nalog policije, ki traja od osem do največ 12 ur.

    Pomožnemu policistu, ki začne opravljati naloge policije v urah prvega dne in konča v urah naslednjega dne, pripada nadomestilo samo za tisti dan, ko zaključi opravljanje nalog policije, pod pogojem, da bi moral biti razporejen na delo pri svojem delodajalcu in dela ne opravlja.

    Delodajalec kandidata za pomožnega policista oziroma pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju (zaposlen), lahko uveljavlja povrnitev nadomestila plače od Policije z Zahtevkom za nadomestilo plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji (t.i. refundacijski zahtevek), in sicer za tiste dneve in za toliko ur, kolikor je znašala delovna obveznost kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista na dan, ko zaradi usposabljanja ali opravljanja nalog policije ni delal pri svojem delodajalcu.

    Obrazec: Zahtevek za nadomestilo plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji 

    Izpolnjen refundacijski zahtevek (obrazec) delodajalec posreduje matični enoti kandidata za pomožnega policista oziroma matični enoti pomožnega policista, tj. policijski upravi, v katero je ta s pogodbo razporejen.

    Povračilo nadomestila plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji se izplača najkasneje 30. dan od dneva prejemka refundacijskega zahtevka.

    Za dodatne informacije glede plačil, nadomestil ter drugih prejemkov in povračil kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom je kot strokovna služba Ministrstva za notranje zadeve pristojen Urad za organizacijo in kadre (e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.), za dodatne informacije glede refundacije nadomestila plače, ki se izplača v breme Policije, pa je kot strokovna služba Ministrstva za notranje zadeve pristojen Urad za finance in računovodstvo (e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).

 

  1. Sem zaposlen in sem pomožni policist. Ali lahko pri svojem delodajalcu uveljavljam nadomestilo plače, ko sem vpoklican v pomožno policijo? Ali lahko moj delodajalec zahteva od Policije, da mu refundira izplačilo nadomestila plače, ki mi ga je izplačal?


    Upravičenost do nadomestila plače kandidata za pomožnega policista oziroma pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju, je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ureja 20. člen Uredbe o pomožni policiji.

    Kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist, ki je v delovnem razmerju, je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji upravičen do nadomestila plače, in sicer za tiste dneve in za toliko ur, kolikor je znašala njegova delovna obveznost na dan, ko zaradi usposabljanja ali opravljanja nalog policije ni delal pri svojem delodajalcu. Nadomestilo plače se izplača v breme Policije (peti odstavek 102. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji).

    Za dan opravljanja nalog policije se šteje opravljanje nalog policije, ki traja od osem do največ 12 ur. Pomožnemu policistu, ki začne opravljati naloge policije v urah prvega dne in konča v urah naslednjega dne, pripada nadomestilo samo za tisti dan, ko zaključi opravljanje nalog policije, pod pogojem, da bi moral biti razporejen na delo pri svojem delodajalcu in dela ne opravlja.

    Delodajalec kandidata za pomožnega policista oziroma pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju, lahko uveljavlja povrnitev izplačanega nadomestila plače od Policije z Zahtevkom za nadomestilo plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji (ti. refundacijski zahtevek), in sicer za tiste dneve in za toliko ur, kolikor je znašala delovna obveznost kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista na dan, ko zaradi usposabljanja ali opravljanja nalog policije ni delal pri svojem delodajalcu.

    Če je kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist v času udeležbe na usposabljanju oziroma opravljanja službe v pomožni policiji pri svojem delodajalcu (v dogovoru z njim) izrabljal letni dopust ali sta se dogovorila za drugo obliko odsotnosti z dela (npr. za koriščenje presežka ur) oziroma je bil delavec pri svojem delodajalcu prost, delodajalec ni upravičen do povrnitve izplačanega nadomestila plače (delodajalec ne more od Policije zahtevati refundacije nadomestila plače - refundacijski zahtevek bo zavrnjen).

    Obrazec: Zahtevek za nadomestilo plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji

    Izpolnjen refundacijski zahtevek (obrazec) delodajalec posreduje matični enoti kandidata za pomožnega policista oziroma matični enoti pomožnega policista, tj. policijski upravi, v katero je ta s pogodbo razporejen.

    Povračilo nadomestila plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji se izplača najkasneje 30. dan od dneva prejemka refundacijskega zahtevka.

    Za dodatne informacije glede refundacije nadomestila plače, ki se izplača v breme Policije, je kot strokovna služba Ministrstva za notranje zadeve pristojen Urad za finance in računovodstvo (e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).

 

  1. Kako bi se mi pri mojem delodajalcu obračunalo delo, če bi bil odsoten in vpoklican v pomožno policijo ali na usposabljanje le za nekaj dni?


    Kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist, ki je v delovnem razmerju (pri svojem delodajalcu), je med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji upravičen do nadomestila plače, za tiste dneve in za toliko ur, kolikor je znašala delovna obveznost kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista na dan, ko zaradi usposabljanja ali opravljanja nalog policije ni delal pri svojem delodajalcu. Nadomestilo plače se izplača v breme Policije.

    Pomožnemu policistu, ki začne opravljati naloge policije v urah prvega dne in konča v urah naslednjega dne, pripada nadomestilo samo za tisti dan, ko zaključi opravljanje nalog policije, pod pogojem, da bi moral biti razporejen na delo pri svojem delodajalcu in dela ne opravlja.

    Za dan opravljanja nalog policije v povezavi s pravico do nadomestila plače se šteje opravljanje nalog policije, ki traja od osem do največ 12 ur.

    Delodajalec kandidata za pomožnega policista oziroma pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju (zaposlen), lahko uveljavlja povrnitev izplačanega nadomestila plače od Policije z Zahtevkom za nadomestilo plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji (t.i. refundacijski zahtevek).

    Obrazec: Zahtevek za nadomestilo plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji 

    Izpolnjen refundacijski zahtevek (obrazec) delodajalec posreduje matični enoti kandidata za pomožnega policista oziroma matični enoti pomožnega policista, tj. policijski upravi, v katero je ta s pogodbo razporejen.

    Nadomestilo plače za kandidata za pomožnega policista oziroma pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju, se obračuna enako v vseh primerih, tj. neodvisno od tega, ali je bil kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist odsoten z dela zaradi usposabljanja oziroma opravljanja službe v pomožni policiji le nekaj dni ali daljše obdobje.

 

  1. Kdaj in kako lahko kot pomožni policist uveljavljam povečano (višje) plačilo za opravljanje nalog pomožne policije?


    Na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe o pomožni policiji se pomožnemu policistu, ki ne uveljavlja nadomestila plače iz 20. člena Uredbe o pomožni policiji, plačilo za opravljanje nalog policije poveča za:

    • 30 odstotkov urne postavke iz prvega odstavka tega člena za ure opravljene med 22. in 6. uro naslednjega dne;
    • 30 odstotkov urne postavke iz prvega odstavka tega člena za ure opravljene v nedeljo;
    • 30 odstotkov urne postavke iz prvega odstavka tega člena za ure opravljene na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.


    Pravica do povečanega (višjega) plačila pomožnemu policistu v primerih opravljanja nalog pomožne policije iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe o pomožni policiji (nočno delo, nedeljsko delo ali delo na prost dan) in pravica do nadomestila plače (iz 20. člena Uredbe o pomožni policiji) se izključujeta. To pomeni, da je bodisi pomožni policist upravičen do povečanega plačila za opravljanje nalog pomožne policije v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe o pomožni policiji bodisi njegov delodajalec upravičen do povrnitve izplačanega nadomestila plače pod pogoji iz 20. člena Uredbe o pomožni policiji.

    Izključno v primerih opravljanja nalog pomožne policije iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe o pomožni policiji (nočno delo, nedeljsko delo ali delo na prost dan) se tako lahko pomožni policist opredeli, ali bo uveljavljal povečano plačilo za opravljanje nalog pomožne policije ali pa bo uveljavljal nadomestilo plače, pri čemer mora odgovorna oseba delodajalca za svojega delavca, ko je ta v skladu s pozivom Policije razporejen na opravljanje nalog policije, potrditi razporeditev na delovno obvezo z navedbo dni in ur ter pisno izjaviti, da za konkretno navedene dneve in ure delodajalec ne bo uveljavljal povrnitve nadomestila plače (refundacijskega zahtevka) v skladu z 20. členom Uredbe o pomožni policiji.

    Pomožni policist se s posebnim obrazcem za uveljavljanje povečanega (višjega) plačila za opravljanje nalog pomožne policije ali nadomestila plače opredeli, ali bo uveljavljal povečano plačilo za opravljanje nalog pomožne policije iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe o pomožni policiji, odgovorna oseba delodajalca pa za svojega delavca na tem obrazcu potrdi razporeditev na delovno obvezo z navedbo dni in ur ter izjavi, da za konkretno navedene dneve in ure delodajalec ne bo uveljavljal povrnitve izplačanega nadomestila plače iz 20. člena Uredbe o pomožni policiji. To možnost pomožnega policista je treba razumeti v kontekstu dogovora med njim (kot delavcem) in njegovim delodajalcem, saj v primeru, če bo delodajalec za pomožnega policista uveljavljal povrnitev izplačanega nadomestila plače od Policije, bo to delodajalcu tudi izplačano, posledično pa pomožni policist ne bo prejel povečanega plačila v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe o pomožni policiji.

    Obrazec: Zahtevek za nadomestilo plače med usposabljanjem oziroma opravljanjem službe v pomožni policiji 

    Obrazec za uveljavljanje povečanega (višjega) plačila za opravljanje nalog pomožne policije ali nadomestila plače posreduje v izpolnitev pomožnemu policistu (ne delodajalcu) matična enota, praviloma hkrati s pozivom na opravljanje nalog Policije. Pomožni policist pa ga nato v izpolnitev predloži odgovorni osebi delodajalca, ki ima izbirno upravičenje, da ga (točka II.) izpolni in podpiše (s čimer potrdi, da delodajalec za navedene dneve in ure Policiji ne bo posredoval refundacijskega zahtevka) ali pa ne (in bo nato delodajalec matični enoti pomožnega policista za te dneve in ure posredoval refundacijski zahtevek s katerim bo od Policije terjal povrnitev nadomestila plače iz 20. člena Uredbe o pomožni policiji, ki je bilo njegovemu zaposlenemu (pomožnemu policistu) izplačano v breme Policije).

 

  1. Ali pomožnemu policistu poleg plačila za opravljanje nalog Policije pripada dodatek za delovno dobo?


    Ne, pomožni policist ni upravičen do dodatka za delovno dobo, saj s Policijo ni v delovnem razmerju (ne gre za zaposlitev v Policiji), temveč v pogodbenem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

    Pomožni policist je med opravljanjem nalog policije upravičen do plačila za opravljanje nalog policije (to ni plača) glede na dejansko število ur opravljanja dela. Osnova za izračun urne postavke je osnovna plača javnega uslužbenca v 24. plačnem razredu.

    Pomožni policist je med opravljanjem nalog policije upravičen tudi do povračila stroškov prehrane, prenočišča in prevoza v skladu z merili, ki veljajo za javne uslužbence, pri čemer se mu stroški prevoza povrnejo od naslova prebivanja do zbirnega mesta sklica in nazaj.

 

  1. Kako je s plačilom prispevkov za socialno varnost, ko pomožni policist opravlja naloge Policije. Ali jih plačuje Policija?


    Policija ne plačuje prispevkov za socialno varnost pomožnim policistom, saj le-ti niso zavarovanci, za katere bi bila Policija dolžna vplačevati premije socialnih zavarovanj.

    Pomožni policist s Policijo ni v delovnem razmerju (ne gre za zaposlitev v Policiji), temveč v pogodbenem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji. Če je pomožni policist v delovnem razmerju pri svojem delodajalcu (je zaposlen), ima obveznost prijave v obvezna socialna zavarovanja njegov delodajalec.

 

  1. Ali so plačila kandidatom in pomožnim policistom obdavčena, npr. plačilo za pripravljenost?


    Plačila kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom so obdavčena.

    Izjema je le plačilo za pripravljenost, ki pripada pomožnim policistom, ki pa ni obdavčeno. To pomeni, da se od plačila za pripravljenost dohodnine ne plača.

    Plačilo za pripravljenost ureja 18. člen Uredbe o pomožni policiji,ki določa, da pomožnemu policistu pripada plačilo za pripravljenost, določeno od osnove, ki jo predstavlja bruto znesek minimalne plače v Republiki Sloveniji. Plačilo za pripravljenost znaša 0,8 odstotka osnove na dan (kar na dan 1. 10. 2022 znaša 8,60 EUR/dan), izplačuje pa se najpozneje zadnji dan v mesecu za pretekli mesec. Plačilo za pripravljenost pomožnemu policistu ne pripada med opravljanjem nalog policije in usposabljanjem.

    Kandidat za pomožnega policista do plačila za pripravljenost ni upravičen.

    Za dodatne informacije glede obdavčitve plačil, ki pripadajo kandidatom za pomožne policiste oziroma pomožnim policistom, je kot strokovna služba Ministrstva za notranje zadeve pristojen Urad za finance in računovodstvo (e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).

 

  1. Sem upokojenec. Če bi imel sklenjeno pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in bi za to prejemal določeno plačilo, ali bi bila moja pokojnina v tem času »zamrznjena«?


    V skladu s šestim odstavkom 102. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji pomožnemu policistu in kandidatu za pomožnega policista, ki prejema pokojnino, pripada pokojnina tudi med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji.

    Pomožni policist, ki ima status upokojenca (enako kot ostali pomožni policisti), med trajanjem pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji prejema plačilo za pripravljenost; med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji pa ima pravico do plačila za opravljeno delo ter drugih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom.

    V skladu s sedmim odstavkom 101. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji pri opravljanju službe v pomožni policiji za pomožne policiste, ki imajo status upokojenca, ne veljajo omejitve glede trajanja začasnega ali občasnega dela in omejitve glede najvišjega skupnega dohodka v koledarskem letu, določene v Zakonu o urejanju trga dela.

    Pokojnina pomožnega policista, ki ima status upokojenca, med usposabljanjem in opravljanjem službe v policiji ni »zamrznjena« in jo prejema še naprej, lahko pa plačila, ki jih prejme kot pomožni policist, vplivajo na dohodninski razred.

 

  1. Po zakonu, ki ureja trg dela, lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Ali to velja tudi za delo v pomožni policiji?


    V skladu s sedmim odstavkom 101. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji pri opravljanju službe v pomožni policiji za pomožne policiste, ki imajo status upokojenca, ne veljajo omejitve glede trajanja začasnega ali občasnega dela in omejitve glede najvišjega skupnega dohodka v koledarskem letu, določene v Zakonu o urejanju trga dela.

 

  1. Ali so pomožni policisti zavarovani za primer poškodbe med opravljanjem dela v pomožni policiji?


    V skladu z 21. členom Uredbe o pomožni policiji Policija kandidate za pomožne policiste in pomožne policiste med usposabljanjem in opravljanjem nalog Policije nezgodno zavaruje za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali začasna izguba delovne zmožnosti, če opravljajo operativno delo ali drugo nevarno delo.

 

  1. V kakšnem primeru mi lahko preneha veljati pogodba o usposabljanju za pomožno policijo? In v kakšnem primeru mi lahko preneha veljati pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji? Kako je s povračilom stroškov Policiji, če mi pogodba preneha?


    Pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji in pogodba o osnovnem usposabljanju v skladu s 102.a členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji prenehata veljati:

    1. s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;
    2. s potekom odpovednega roka;
    3. z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, če kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist sklene pogodbo o zaposlitvi kot uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo;
    4. s smrtjo kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista;
    5. s sporazumom pogodbenih strank.


    Policija kandidatu za pomožnega policista na podlagi prvega odstavka 102.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o osnovnem usposabljanju, če:

    1. kandidat za pomožnega policista preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega zakona;
    2. kandidat za pomožnega policista ne opravi preizkusa znanja in usposobljenosti v skladu s programom osnovnega usposabljanja;
    3. se kandidat za pomožnega policista brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za usposabljanje ali predčasno samovoljno zapusti usposabljanje;
    4. kandidat za pomožnega policista uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.


    Policija pomožnemu policistu na podlagi drugega odstavka 102.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji, če:

    1. pomožni policist preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega zakona;
    2. pomožni policist v tekočem letu brez upravičenega razloga ne opravi vseh usposabljanj, določenih z letnim načrtom;
    3. se pomožni policist brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za izvajanje nalog policije;
    4. pomožni policist uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.


    Policija lahko na podlagi tretjega odstavka 102.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji kandidatu za pomožnega policista in pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo, če:

    1. kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist krši pogodbene obveznosti;
    2. se zmanjšajo kadrovske potrebe v pomožni policiji oziroma policiji.


    V skladu s četrtim odstavkom 102. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji lahko kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist pogodbo pisno odpove, pri čemer mora pisno pojasniti odpovedne razloge. Njegova odpoved učinkuje 30. dan po prejemu pisne odpovedi.

    Povračilo stroškov Policiji je urejeno v 102.c členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

    Kandidat za pomožnega policista, ki odpove pogodbo, in kandidat za pomožnega policista, ki mu pogodbo o osnovnem usposabljanju odpove policija na podlagi 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 102.b člena Zakona o organiziranosti (če ne opravi preizkusa znanja in usposobljenosti v skladu s programom osnovnega usposabljanja; če se brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za usposabljanje ali predčasno samovoljno zapusti usposabljanje; če uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti) oziroma 1. točke tretjega odstavka 102.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (če kandidat za pomožnega policista krši pogodbene obveznosti) mora vrniti do odpovedi nastale stroške usposabljanja.

    Pomožni policist mora Policiji v primeru odpovedi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji na podlagi 2., 3., ali 4. točke drugega odstavka 102.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (če v tekočem letu brez upravičenega razloga ne opravi vseh usposabljanj, določenih z letnim načrtom; če se brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za izvajanje nalog policije; če uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti) oziroma 1. točke tretjega odstavka (pomožni policist krši pogodbene obveznosti) ali četrtega odstavka (pomožni policist pisno odpove pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji) 102.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji vrniti neto znesek prejetega plačila za pripravljenost v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem pogodbe.

    Policija kandidatu za pomožnega policista oziroma pomožnemu policistu, ki je dolžan povrniti stroške, pošlje pisni zahtevek za povračilo stroškov.

 

  1. Sem pomožni policist. Ali lahko odpovem pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in kako?


    V skladu s četrtim odstavkom 102.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji lahko pomožni policist pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji pisno odpove, pri čemer mora pisno pojasniti odpovedne razloge. Njegova odpoved učinkuje 30. dan po prejemu pisne odpovedi.

    V skladu z drugim odstavkom 102.c člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji mora pomožni policist v primeru odpovedi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji Policiji vrniti neto znesek prejetega plačila za pripravljenost v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem pogodbe, in sicer na podlagi pisnega zahtevka za vračilo.

 

  1. Kaj pomeni, da lahko Policija odpove kandidatu za pomožnega policista in pomožnemu policistu pogodbo zaradi zmanjšanja kadrovskih potreb?


    Eden od razlogov, zaradi katerih Policija kandidatu za pomožnega policista oziroma pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o osnovnem usposabljanju oziroma pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji, je ta, da se zmanjšajo kadrovske potrebe v pomožni policiji oziroma Policiji (2. točka tretjega odstavka 102.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji).

    Odpoved pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji pomožnemu policistu zaradi zmanjšanja kadrovskih potreb podrobneje ureja 10. člen Uredbe o pomožni policiji,ki določa, da Policija, če se kadrovske potrebe v pomožni policiji oziroma Policiji zmanjšajo, o tem obvesti vse pomožne policiste in pri izbiri pomožnih policistov, ki jim bo odpovedala pogodbo, upošteva strokovnost pomožnega policista pri opravljanju nalog policije in psihofizične sposobnosti pomožnega policista. Prednost pri ohranitvi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ima pomožni policist, ki dosega večjo strokovnost pri opravljanju nalog policije, v primeru enake strokovnosti pri opravljanju nalog policije pa se pogodba odpove pomožnemu policistu, ki ima slabše psihofizične sposobnosti.

    Če Policija kandidatu za pomožnega policista oziroma pomožnemu policistu iz razloga zmanjšanja kadrovskih potreb v pomožni policiji oziroma Policiji odpove pogodbo o osnovnem usposabljanju oziroma pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji, to za kandidata za pomožnega policista oziroma pomožnega policista nima finančnih posledic povračila stroškov.