Po številnih pavšalnih komentarjih glede vsebine razkritih dokumentov podajamo pojasnila glede dveh ključnih izpostavljenih očitkov, in sicer domnevne predaje suverenosti delovanja hrvaški policiji na slovenskem ozemlju ter diskriminatornega obravnavanja tujcev glede na etnično pripadnost.

Glede prvega očitka poudarjamo, da je bil javnosti na podlagi sodbe Upravnega sodišča razkrit le delni zapis, ki opredeljuje delovanje mešanih patrulj med Slovenijo in Hrvaško, zato je neustrezno posplošeno tolmačenje delno razkritih usmeritev policije. Poudarjamo, da je treba usmeritve brati skupaj z določili mednarodnega sporazuma, kjer je jasno določeno, da obveznost obravnave namere za mednarodno zaščito prevzame država podpisnica, na ozemlju katere je tujec izrazil namero.

Glede drugega očitka v zvezi z omejitvijo gibanja prosilcev za mednarodno zaščito državljanov Alžirije in Maroka pa najprej pojasnjujemo, da je ukrep omejitve gibanja eden od ukrepov za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite in je del zakonodaje EU s področja mednarodne zaščite. V nacionalnem pravnem redu so razlogi za omejitev gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, postopek omejitve gibanja ter jamstva prosilca v tem postopku opredeljeni v 84. členu Zakona o mednarodni zaščiti. Za izrekanje ukrepov omejitve gibanja v skladu z zakonom je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. Omejitev gibanja se prosilcem za mednarodno zaščito lahko izreče le v okviru razlogov, ki jih določa zakon, razloge za vsak posamezni ukrep pa je treba podrobno obrazložiti v upravnem aktu ter na podlagi individualnih okoliščin vsakega posameznega prosilca, ki se mu ukrep izreče. Prosilcem za mednarodno zaščito gibanja ni mogoče omejiti zgolj zato, ker so prosilci, kot tudi ne na podlagi njihovega državljanstva.

V letu 2018 smo zgolj v prvih treh mesecih (do izdaje usmeritev) obravnavali 468 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Leto poprej smo v istem obdobju obravnavali 125 tujcev. Ob 274-odstotnem povečanju nedovoljenih prehodov je močno izstopalo število nedovoljenih prestopov državljanov Alžirije in Maroka. Podobno smo v prvih dveh mesecih 2017 obravnavali 9 državljanov Alžirije ter 2 državljana Maroka, v istem obdobju leta 2018 pa kar 108 državljanov Alžirije in 49 Maroka, torej je šlo za 1.100- oziroma 2.350-odstotno povečanje.

Velika večina državljanov Alžirije in Maroka je takrat izražala namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. V skladu z mednarodnimi obveznostmi je bil vsakemu omogočen dostop do postopka mednarodne zaščite. Tujci so bili odpeljani v Azilni dom, kjer so praviloma v nekaj dneh samovoljno zapuščali območje Republike Slovenije. V času bivanja v Azilnem domu v Ljubljani so bili pogosto obravnavani za prekrške (kršitev javnega reda in miru in kazniva dejanja tatvine).

Kot pojasnjeno, se ukrep omejitve gibanja v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti lahko omeji le na podlagi razlogov v vsakem posamičnem primeru posebej in v skladu s postopkom, ki ga določa zakon. Da se ukrep dejansko izvaja tako, pa potrjujejo tudi statistični podatki. V letu 2018 je za mednarodno zaščito zaprosilo 2.875 tujcev, od tega 488 državljanov Alžirije in 179 državljanov Maroka. Gibanje na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti je bilo omejeno skupno 123 prosilcem za mednarodno zaščito oziroma 4 % vseh prosilcev, od tega 58 državljanom Alžirije oziroma skoraj 12 % vseh državljanov Alžirije, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, in 14 državljanom Maroka, kar je skoraj 8 % vseh državljanov Maroka, ki so zaprosili za mednarodno zaščito.

Statistika je sama po sebi zgovorna. Od aprila 2018, ko je policija zaznala povečano število nedovoljenih prehodov, pa do konca oktobra 2019 smo zaradi nedovoljenega prehoda državne meje obravnavali skoraj 23.000 tujcev. V policijskih postopkih je skoraj 8.200 tujcev izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito in so bili odpeljani v Azilni dom. Na podajo prošnje za mednarodno zaščito je počakalo 5.700 tujcev, ostalih 2.500 tujcev je samovoljno zapustilo sprejemne prostore Azilnega doma še pred podajo prošnje. Od 5.700 tujcev, ki so v tem obdobju podali prošnjo za mednarodno zaščito, pa jih je še pred pravnomočno odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve o prošnji za mednarodno zaščito velika večina samovoljno zapustila Azilni dom. Tujci, ki podajo prošnjo za mednarodno zaščito, ostanejo v Azilnem domu v povprečju 14 do 15 dni, nakar ga samovoljno zapustijo in odidejo v druge države EU. Na dan 18. decembra 2019 je bilo v Azilnem domu nastanjenih 307 prosilcev.

Statistični podatki tudi kažejo, da se povečuje delež državljanov Alžirije in Maroka, ki jih policija obravnava zaradi različnih kaznivih dejanj in prekrškov.

Tabela 1: Število obravnavanih kaznivih dejanj in število osumljenih oseb (statistično)**, kjer so osumljeni državljani Maroka in Alžirije v letih 2017, 2018 in 2019

tabela1

* Do 18. decembra 2019.

** Statistično število osumljenih oseb (posamezna oseba je lahko šteta večkrat, tj. tolikokrat, kolikokrat je bila obravnavana kot osumljenec).

 

Tabela 2: Število obravnavanih prekrškov s področja javnega redu in miru, katerih storilci so bili državljani Alžirije in Maroka v letih 2017, 2018 in 2019

tabela2

* Do 18. decembra 2019

Glede na prikazane statistične podatke bi želeli poudariti, da policija pri vodenju postopkov v okviru upravljanja migracij tujcev ne obravnava diskriminatorno glede na njihovo nacionalnost oziroma etnično pripadnost. V skladu s svojimi nalogami zgolj naslavlja izkazano povečano varnostno tveganje pri državljanih določenih držav.