Čeprav se te dni po vsej državi prednostno ukvarjamo z zajezitvijo širjenja koronavirusa, pa državne institucije nemoteno, a situaciji in varnostnim ukrepom prilagojeno, opravljamo svoje poslanstvo in skrbimo za temelje pravne države. Eden od njih je tudi zakonit vstop in bivanje v državi, s čimer je velikokrat povezan tudi urejen status delavcev. Zato je ugotavljanje dela in zaposlovanja na črno, ki ima lahko negativne posledice za celotno družbo, še kako pomembno. V okviru vseevropske kampanje Prednosti prijavljenega dela, ki poteka od 1. marca do 31. maja 2020, svoje področje dela predstavljamo tudi policisti.

Banners si5 LN

Ugotavljanje dela in zaposlovanja na črno je sicer v pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije. Posredni nadzor nad zaposlovanjem tujcev pa v okviru preverjanja, ali je prebivanje tujcev zakonito, izvajajo tudi policisti.

Pri tujcih je namreč delo oziroma zaposlovanje na črno pogosto povezano tudi z nezakonitim prebivanjem. Zato se pristojni organi redno obveščamo in sodelujemo med seboj. Ko policisti ugotovimo, da je tujec zaposlen na črno, začnemo preverjati, kako, kdaj in kje je vstopil v Slovenijo in ali je njegovo prebivanje v skladu s slovensko zakonodajo.

Kako bodo ukrepali policisti, če bodo ugotovili, da sem zaposlen na črno?

Če ugotovimo kršitve, policisti tujcu:

  • izrečemo globo zaradi nezakonitega prebivanja in
  • mu izdamo odločbo o vrnitvi, ki lahko vsebuje tudi prepoved vstopa od 6 mesecev do 5 let (prepoved vstopa velja za območje držav članic in se vpiše v schengenski informacijski sistem).

Postopek v zvezi z delom oziroma zaposlovanjem na črno vodi Finančna uprava RS oziroma Inšpektorat RS za delo.

Kaj zanima policiste pri kontroli tujcev, si najlaže predstavljamo na namišljenem primeru

Našo namišljeno delavko smo poimenovali "gospa Slavica", in je državljanka Srbije. V Slovenijo je prišla na obisk k sorodnikom. Vstopila je preko mejnega prehoda s svojim biometričnim potnim listom Republike Srbije, v katerega so ji policisti ob vstopu v državo odtisnili vstopni žig.

Na podlagi Uredbe (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in sveta o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, lahko državljani Republike Srbije za bivanje, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, vstopijo v Evropsko unijo na podlagi veljavnega biometričnega potnega lista. Tovrsten vstop in bivanje sta mogoča le v turistične namene, kot so denimo obiski svojcev, dopust na morju ali toplicah, obiski gledaliških predstav in muzejev itd.

Gospa Slavica je tako nekaj časa preživela pri svojih sorodnikih in ker sta ji bila všeč njihov način življenja in življenjski standard, se je med obiskom odločila poiskati službo v Sloveniji. S pomočjo družinskih zvez je hitro našla delo v gostinstvu in se zaposlila v lokalu kot natakarica.

Ko je gospa Slavica v lokalu delala že tretji mesec, so se v lokalu zglasili policisti in opravili kontrolo lokala, pri čemer so preverili tudi njo. Pri tem so ugotovili, da je stregla goste pri mizah in za točilnim pultom. Gospa je policistom ob kontroli izročila svoj potni list in pogodbo o zaposlitvi. Pri preverjanju po evidencah pa so policisti ugotovili, da nima urejene zaposlitve, niti (enotnega) dovoljenja za prebivanje in delo. Prav tako ni prijavila prebivališča in je svoj dovoljeni čas prebivanja v Sloveniji prekoračila za več dni. Policisti so o svojih ugotovitvah obvestili tudi delavca Finančne uprave Republike Slovenije.

Na podlagi teh ugotovitev so morali policisti gospe Slavici izdati plačilni nalog za plačilo globe:

  • 500 evrov zaradi kršitve 2. alineje 2. odstavka 145. člena Zakona o tujcih (nezakonito prebivanje v Sloveniji – kršitev 60. člena ZTuj-2), ker si v sodelovanju z delodajalcem še pred začetkom dela ni pridobila enotnega dovoljenja za prebivanje;
  • 200 evrov zaradi kršitve 1. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o prijavi prebivališča (tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje in se ne nastani v Sloveniji pri gostitelju ali stanodajalcu, se je dolžan prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje in v roku treh dni po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom).

Poleg tega pa so jo doletele še naslednje sankcije:

  • ker je bila zaposlena na črno, ji je globo izdala tudi Finančna uprava Republike Slovenije
  • policisti so ji izdali odločbo o prostovoljni vrnitvi, na podlagi katere mora Slovenijo zapustiti v 7 do 30 dneh. Pri tem so jo opozorili, da ji bodo, če tega ne bo storila, izdali odločbo o vrnitvi s prepovedjo ponovnega vstopa v države članice za čas od 6 mesecev do 5 let, pri čemer jo bodo morali odstraniti iz države
  • sankcija je bila izrečena tudi delodajalcu

Ne stori enake napake kot gospa Slavica. Uredi svoj status in se v Sloveniji zaposli zakonito. Pošteno delo je prednost za vse!

Povezane vsebine

Pošteno delo, prednost za vse - tematika dela na črno se dotika tudi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu

Začenja se vseevropska kampanja Prednosti prijavljenega dela

 

Campaign posters   SI   imej korist7