Slovenski državljani so v zadnjem obdobju ponovno tarča spletnih goljufov v povezavi z investicijskimi vlaganji, ki obljubljajo visoke donose. Ne nasedajte jim!

Obljube o lahkem zaslužku vas lahko veliko stanejo

Za tovrstne goljufije je značilno, da storilci na spletu ponujajo različne oblike lahkega zaslužka, pri čemer potencialne oškodovance nagovarjajo k vlaganju sredstev v različne oblike premoženja (virtualne valute, produkte, zlato, sklade, ipd.) z obljubami o nerealno visoki donosnosti (tudi po več % dnevno).

Glede na trenutno situacijo v državi, ki zaradi nekaterih omejitev prebivalcem omogoča, da več časa preživijo na svetovnem spletu, so nekateri posamezniki v želji po hitrem zaslužku, postali relativno lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s prilkačnimi obljubami o možnosti visokih zaslužkov ob minimalnem tveganju. Vložitev denarnih sredstev v tovrstne oglaševane produkte pa se za vlagatelje mnogokrat lahko konča s precejšnjimi negativnimi finančnimi posledicami. Policija je v letu 2020 obravnavala 58 tovrstnih primerov, pri čemer je bila zabeležena materialna škoda v skupni višini več kot 1,1 milijona evra.

Sicer policija v letu 2020 na splošno zaznava porast oškodovanj fizičnih in pravnih oseb iz naslova goljufij na spletu. Od 1. januarja do 16. novembra 2020 je bilo obravnavanih 450 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019, ko je bilo obravnavanih 210 kaznivih dejanj, predstavlja 114 % porast. Prav tako je bila povzročena večja materialna škoda, ki v letu 2020 znaša preko 6,1 milijona evra, v enakem obdobju 2019 pa je znašala 1,6 milijona evra.

Lično urejena spletna stran, privlačne ponudbe in nenavadna ustrežljivost "osebnih asistentov" - znak za alarm

Za goljufije z investicijskimi vlaganji je značilno predvsem da:

  • storilci vzpostavijo lepo urejeno spletno stran, ki je lahko tudi v slovenskem jeziku, s ponudbo vlaganja sredstev v različne naložbene produkte z nerealno visokimi stopnjami donosa (tudi več % dnevno itd.)
  • spletne strani promovirajo preko družabnih omrežij ali po elektronski pošti (spam), pri čemer s potencialnimi vlagatelji velikokrat navezujejo stike preko različnih spletnih klepetalnic (messenger, whatsapp …) ali telefonskih klicev, v katerih se izdajajo za t. i. osebne asistente
  • ker vlagatelji običajno nimajo dovolj računalniškega znanja, ti "osebni asistenti" predlagajo namestitev programov za oddaljen dostop, s čimer v nadaljevanju upravljajo z računalnikom vlagatelja, v njegovem imenu izkazujejo odpiranje trgovalnih računov, profilov, v primerih uporabe virtualne valute tudi odpirajo elektronske denarnice
  • storilci na spletnih platformah v profilih vlagateljev lažnivo prikazujejo vložke in dobičke, ki pa v resnici sploh ne obstajajo, saj storilci vlagateljevega denarja ne oplemenitijo z vlaganjem v kakršne koli naložbe
  • vlagatelji se velikokrat zaradi lažno prikazanega visokega dobička odločijo za dodatna vlaganja
  • v nekaterih primerih storilci vlagateljem tudi omogočijo izplačilo dobička, katerega namen je pridobitev dodatnega vložka
  • glavni namen storilcev je od vlagateljev pridobiti čim več denarja, za katerim se zaradi pretvorbe v kripto valute, uporabe različnih orodij (npr. mikserjev), izvedenih prenakazil in dvigov v tretjih državah izgubi sled
  • storilci velikokrat zlorabljajo imena, oznake oz. embleme uveljavljenih investicijskih ponudnikov z namenom zavajanja, da gre za varno in preverjeno finančno oz. posredniško investicijo
  • običajno oškodovani subjekti ugotovijo, da so bili ogoljufani šele, ko jim je onemogočena povrnitev finančnega vložka, ki so ga namenili za izbrano investicijo, kar lahko traja tudi več mesecev ali celo let

Policija svetuje: ne nasedajte obljubam o visokih zaslužkih, osebno preverite ponudnika in ne dovolite neznancem nameščanja programov za oddaljen dostop

V policiji zato zato svetujemo:

  • bodite pozorni na oglaševanja, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka; zavedajte se, da je kombinacija varnega in visokega zaslužka v poslovnem svetu nerealna
  • dodatno (po telefonu ali osebno) preverite, ali je v ozadju produkta dejansko ponudnik naložbenih storitev, ali pa gre samo za zlorabo imena oz. za izmišljenega ponudnika
  • bodite pozorni predvsem pri investicijah, ki se izvajajo na način, da ponudnik oz. njihov osebni asistent predhodno namesti programe za oddaljen dostop, s čimer storilci preko oddaljenega dostopa v celoti upravljajo z računalnikom vlagatelja
  • svoja sredstva vlagajte samo v finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov bančnih oz. finančnih storitev pri čemer se v tovrstnih zadevah posvetujte s strokovno podkovanimi svetovalci

Če ste bili oškodovani, dogodek prijavite policiji

Če kljub temu pride do transakcije in ste bili žrtev goljufije, zadevo prijavite na najbližji policijski enoti. Kriminalistična preiskava v tovrstnih primerih poteka v smeri preiskovanja sumov storitve kaznivega dejanja goljufije po 211. čl. Kazenskega zakonika (KZ-1).

Povezane vsebine

Ne nasedajte obljubam o bajnih zaslužkih na kripto trgovalnih platformah