Uvodoma pojasnjujemo, da v policiji vse zaznane primere trgovine z ljudmi obravnavamo z največjo mero resnosti. V predkazenskih postopkih tesno sodelujemo s specializiranim državnim tožilstvom in se pri svojem delu naslanjamo tudi na informacije in prijave posameznikov, nevladnih organizacij in drugih institucij.
Pri preiskovanju tovrstnih primerov si prizadevamo kar najhitreje poskrbeti za zaščito žrtev in odkriti storilce tovrstnih nizkotnih dejanj. Naše edino vodilo je kriminalistična stroka, ki temelji na strokovnosti, zakonitosti in neodvisnosti, in to ne glede na to, kdo vse se znajde v policijskem postopku in ne glede na morebitne družbene ali politične povezave osumljencev. Morebitne osebne, sorodstvene ali druge zveze med posamezniki ne vplivajo na potek policijske preiskave. Policija svoje delo opravlja v okviru zakonskih pristojnosti in ob usmerjanju Specializiranega državnega tožilstva RS oziroma drugih tožilstev, ki so edini pristojni, da vodijo in usmerjajo predkazenske postopke. O konkretnih predkazenskih postopkih pa ne obveščamo ministra ali drugih, za to nepristojnih oseb.
Odkrivanje, preiskovanje in še zlasti dokazovanje kaznivih dejanj trgovine z ljudmi je težavno, dolgotrajno in zapleteno, saj gre največkrat za mednarodno organizirano kriminalno dejavnost večjega števila oseb v daljšem obdobju. Prepoznava in obravnava trgovine z ljudmi zato zahtevata veliko posebnega znanja in razumevanja ter celovito in usklajeno delovanje vladnih in tudi nevladnih organizacij. Dandanes se je večji delež zlorab preusmeril na internetne platforme, socialna omrežja. V dobi digitalizacije slednje še dodatno pospešuje povpraševanje, ponujanje storitev za izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi, kot so novačenje, oglaševanje in zavajanje žrtev. Vse več je kaznivih dejanj trgovine z ljudmi mednarodnih razsežnosti s pomočjo interneta in informacijskih ter komunikacijskih tehnologij, kar je za varnostne organe oziroma organe pregona dodaten izziv in zaradi česar se povečuje osredotočenost na kazniva dejanja, storjena na spletu, in njihovo prepoznavanje v tem prostoru.
Trgovina z ljudmi tako ostaja ena najbolj prikritih in kompleksnih oblik kriminala sodobnega časa. Gre za pojav, ki se skozi zgodovino pojavlja v različnih oblikah in ga zaznamujejo številne metode izkoriščanja posameznikov – od spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, beračenja, služabništva, prisilnih porok, pa vse do nelegalne odstranitve organov ter prisilnega izvajanja kaznivih dejanj. Najpogosteje so žrtve ženske in otroci, v zadnjem času pa beležimo tudi porast drugih oblik novodobnega suženjstva, vključno z izkoriščanjem delovne sile.
Leta 2024 je bilo zaznanih 43 sumov kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Od tega je policija potrdila 18 kaznivih dejanj in podala ustrezne kazenske ovadbe. V 12 primerih so bila na tožilstvo poslana poročila, saj dokazi niso zadostovali za podajo ovadbe. 13 primerov je še vedno v fazi preiskave.
Slovenija ostaja predvsem tranzitna država, skozi katero potekajo poti žrtev iz jugovzhodne Evrope proti zahodnim državam, hkrati pa postaja tudi ciljna država, kjer prihaja do izkoriščanja tujih državljanov. Policija najpogosteje zaznava primere spolnega izkoriščanja in prisilne prostitucije, a so vse pogostejše tudi oblike prisilnega dela in prisilnih porok.
Ob tem ponovno pozivamo vse, ki zaznajo sum trgovine z ljudmi ali izkoriščanja, naj to nemudoma prijavijo policiji. Vsaka informacija lahko pomembno prispeva k zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev.