Poletni meseci v slovenske gore privabijo največ obiskovalcev. Ob povečanem obisku gora se povečuje tudi število intervencij. Gorski reševalci, predstavniki Policije in Slovenske vojske, ki v združeni dežurni ekipi v poletni sezoni vsakodnevno posredujejo ob nesrečah na zahtevnih in težko dostopnih terenih, pred poletno sezono obiskovalce gora pozivajo k odgovornemu načrtovanju tur in spoštovanju osnovnih pravil varnega gibanja v gorskem svetu. Izpostavljajo preudarnost tudi pri odpravi v hribe s psi in uporabi bivakov izključno kot zatočišča v sili.
Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar je predstavil lansko statistiko reševanj: leto 2025 je bilo z vidika varnosti v slovenskih gorah zaskrbljujoče. Gorski reševalci so izvedli 660 intervencij. Posebej izstopa rekorden podatek o 50 smrtnih žrtvah v gorah in na težko dostopnih terenih. Skoraj polovica rešenih je nepoškodovanih, pri čemer bi večino teh lahko preprečili s skrbnim načrtovanjem ture. Glede odgovornosti vseh teh bo potrebno s strani države v kratkem narediti naslednji korak. Najpogostejši vzroki za nesreče so od zdrsov in nepoznavanja terena do neustrezne opreme in slabe fizične pripravljenosti. Največ intervencij je v priljubljenih turističnih središčih, kot so Bohinj, Ljubljana in Bovec, ter na področju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp.
Dežurna ekipa GRZS ima že v prvih dneh dežurstva veliko dela. V letu 2025 je 41 % reševanj predstavljalo helikoptersko reševanje (273 akcij od 660 akcij skupno v celotnem letu 2025), letos do 10. 6. 2026 so gorski reševalci posredovali pri 86 helikopterskih intervencijah, od 229 intervencij skupno v tem obdobju. Lani v istem obdobju so sodelovali pri 58 helikopterskih intervencijah od skupno 188 intervencij.
Poleg reševanja je poslanstvo gorskih reševalcev tudi preventiva – v teku so celoletne preventivne dejavnosti s partnerji sorodnih organizacij z namenom ozaveščanja obiskovalcev gora v okviru projekta Slovenske turistične organizacije, Varno v gore.
Priporočila pred odhodom v gore:
- Izbira ture - izberite turo, ki ustreza vaši telesni in psihični pripravljenosti.
- Načrt poti - za načrtovanje poti uporabljajte ustrezne zemljevide in aplikacije.
- Oprema - uporabljajte obvezno osnovno gorniško opremo. Poleti kljub visokim temperaturam v dolini ne pozabite na več slojev oblačil, zaščito pred soncem in dovolj tekočine.
- Vreme - v gorah se vreme "ustvarja" in se lahko spremeni nenadno, zato je treba presoditi primernost vremena pred turo (tudi več dni pred turo), med njo in po njej; spremljajte napoved na zanesljivih virih (ARSO). Poletne nevihte so lahko nevarne in močne. Na pot se odpravite zgodaj.
- Obvestite druge - o svojem načrtu obvestite osebo doma ali v dolini, povejte, kje boste in kdaj se nameravate vrniti.
- Telefon - poskrbite, da je baterija polna, naučite se deliti GPS koordinate.
- 112 - v primeru nesreče takoj pokličite na pomoč.
Pohodniki velikokrat izberejo prezahtevno pot glede na svojo psihofizično sposobnost, so neustrezno opremljeni in ne upoštevajo nasvetov
Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote, je izpostavil podcenjevanje zahtevnosti slovenskih gora s strani tujih obiskovalcev in slabo preverjanje razmer. "Glede na izkušnje na terenu opažamo neustrezno pripravo na turo. Pohodniki velikokrat izberejo prezahtevno pot glede na svojo psihofizično sposobnost, so neprimerno napravljeni (predvsem neprimerna obutev), nimajo ustrezne tehnične opreme ali pa je ne znajo uporabljati, tudi ne upoštevajo pravil na terenu. Priprava na turo vključuje preverjanje njene dolžine, višinski profil, splošno oceno zahtevnosti in predviden čas trajanja. Pripraviti je treba ustrezno tehnično opremo, primerna oblačila, hrano in pijačo. Končna odločitev o tem, ali se tura izvede ali ne, pa je vremenska napoved," je dejal Brajnik. Policija v gorah skrbi za preventivo, spodbuja k primernemu ravnanju in sprejemanju varnih odločitev, poleg tega skrbi za pomoč ponesrečenim, sodeluje z gorsko reševalno službo, opravlja nadzore v kočah in ugotavlja odgovornost med ponesrečenimi, na primer v skupini ali v primeru neodgovornih organizatorjev pohodov, pri katerih pride do nesreče. "Cilj je, da vsak, ki si želi doseči nek vrh, pride tudi varno domov v dolino," je še dodal Brajnik.
Reševanje psov iz slovenskih gora in težko dostopnih terenov
Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in vodja veterinarske ambulante Slovenske vojske je poudaril, da se v zadnjih letih povečuje tudi število intervencij, povezanih z reševanjem psov, ki se med pohodi poškodujejo, so obnemogli ali zaidejo na nevarna in težko dostopna območja. V zadnjih 5 letih so gorski reševalci 45-krat posredovali v primeru reševanj psov v gorah in na težko dostopnih terenih. Večinoma gre tudi pri psih za zdrs ali padec, zgodi pa se tudi, da je pes ujet na strmem pobočju ali zaplezan, zbeži ali lastnika potegne s poti in poškoduje. Lastniki poskusijo svojega psa rešiti sami in s tem v nevarnosti spravijo še sebe.
Lastniki psov naj pred odhodom v gore realno ocenijo telesno pripravljenost in sposobnosti svojega psa ter izbirajo poti, ki so primerne tako za človeka kot za psa. Posebno pozornost je treba nameniti zaščiti pred visokimi temperaturami, zadostni količini vode in zaščiti pred poškodbami tačk na skalnatem terenu. V primeru nesreče je tudi za živali potrebno poklicati na 112.
Bivaki niso hotel, temveč zatočišče v sili
V zadnjih letih je opazna povečana uporaba bivakov v neprimerne namene. V zadnjih petih letih so gorski reševalci posredovali pri 37 nesrečah v okolici bivakov. Bivaki v slovenskih gorah predstavljajo pomemben del varnostne infrastrukture in so namenjeni izključno zatočišču v sili ob nenadnem poslabšanju vremena, poškodbah, izčrpanosti ali drugih nepredvidenih okoliščinah.
Obiskovalci gora naj bivakov ne uporabljajo kot nadomestilo za planinske koče ali za načrtovano turistično prenočevanje. Njihova osnovna naloga je zagotavljanje varnega zavetja v izrednih
razmerah. Bivake je potrebno spoštovati in uporabljati odgovorno - za seboj jih pustimo urejene, čiste ter pripravljene za naslednje obiskovalce, take, kot bi si jih želeli v sili najti tudi sami.
Poletno dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah
Tudi letos v poletni sezoni poteka organizirano dežurstvo ekip za helikoptersko reševanje v gorah, v katerem odlično sodelujejo pripadniki Gorske reševalne zveze Slovenije, Policije in Slovenske vojske. S skupnim delovanjem zagotavljajo hitro in učinkovito pomoč ponesrečenim v gorah ter na drugih težko dostopnih območjih v stalni pripravljenosti od junija do konca septembra. Po koncu septembra bo helikopter v stalni pripravljenosti ob petkih, sobotah in nedeljah, je napovedal stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske.
Stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske je pohvalil sodelovanje med 151. helikoptersko eskadriljo, Letalsko policijsko enoto in Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Pojasnil je, da poteka redno usposabljanje helikopterske posadke Slovenske vojske in razširjene posadke z reševalci letalci, zdravniki in policisti. Ob tem je dodal, da je v času šolskih počitnic helikopter v stalni pripravljenosti.
Ekipe so pripravljene na odziv v najkrajšem možnem času, kljub temu sočasno vedno steče klasično gorsko reševanje. Potrebno je upoštevati, da bodo gorski reševalci za dostop do ponesrečenih potrebovali več časa v primeru zahtevnejših razmer in v primeru, da helikopter zaradi razmer ne bo mogel poleteti. Na pomoč je potrebno poklicati pravočasno, saj se lahko ob prepoznem klicu na pomoč odzivni časi še podaljšajo.
O Gorski reševalni zvezi Slovenije
Poslanstvo Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na težje dostopnih terenih. Delo GRZS sta tudi preventiva ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora. Začetki gorske reševalne službe segajo v leto 1912, med prvimi reševalci pa so bili vsi takratni vrhunski alpinisti. Več kot 800 gorskih reševalcev v 18 društvih GRS iz vse Slovenije deluje znotraj Gorske reševalne zveze Slovenije, ki je tudi članica mednarodne komisije za reševanje v gorah ICAR.
Povezane vsebine
Varno v gore - projekt Slovenske turistične organizacije in Slovenija Outdoor (nasveti za varno obiskovanje gora v sedmih tujih jezikih)
Nasveti za pohodnike, planince in gornike
