Dne 10. junija 1997. leta se je zgodila najhujša nesreča v zgodovini slovenskega gorskega reševanja. Na območju Okrešlja je potekala vaja stenskega reševanja pripadnikov Gorske reševalne službe, v kateri je sodeloval tudi helikopter policije.

Po spletu različnih okoliščin je med vajo prišlo do hude nesreče, v kateri so se smrtno ponesrečili prekaljeni gorski reševalci Mitja Brajnik, Luka Karničar, dr. Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž.


Okreselj01


Že leta 1997 so se člani takratnega strokovnega kolegija direktorja uprave policije odločili, da v spomin na tragično preminule gorske reševalce, med katerimi je bil tudi tedanji načelnik inšpektorata policije na UNZ Kranj Mitja Brajnik, vsako leto obiščejo ta kraj in položijo venec.

Ob deseti obletnici tragične nesreče na Okrešlju sta Policija in Gorska reševalna zveza v soboto, 9. junija, organizirali spominsko slovesnost s kulturnim programom in polaganjem vencev, v katerem so sodelovali člani Gorskega reševalnega društva Bohinj in Policijskega orkestra. Pred več stoglavo množico gorskih reševalcev, policistov, svojcev in drugih prijateljev gora sta bila slavnostna govornika generalni direktor policije Jože Romšek in predsednik Gorske reševalne zveze Miroslav Pogačar.


Okreselj02


Generalni direktor policije je posebej poudaril, da je srečanje hkrati spomin na tragično umrle gorske reševalce in opomin vsem lahkomiselnim, ki se v hribe podajajo neopremljeni, neizkušeni in ki precenjujejo svoje zmogljivosti. Ravno zaradi njihovega naivnega mišljenja, da se njim ne more nič zgoditi, imamo v Sloveniji vsako leto več sto reševalnih in iskalnih akcij, od tega skoraj sto s policijskimi in vojaškimi helikopterji.

Predsednik Gorske reševalne zveze pa je med drugim govoril tudi o vzrokih za reorganizacijo in večjo samostojnost Gorske reševalne zveze in nove organiziranosti društev GRS v Gorsko reševalno zvezo.

Gorsko reševanje predstavlja eno najbolj nevarnih oblik reševanj, saj se gorski reševalci pri reševanju drugih močno izpostavljajo nevarnostim, še zlasti ob zelo neugodnih vremenskih razmerah. Žal se te ugotovitve potrjujejo skoraj vsako leto. In kot je v knjigi Tragedija v Turski gori povedal pilot helikopterja: "Strašna sila nas je povlekla v globino, k steni. Nisem vedel, kaj se dogaja spodaj, kaj nas silovito vleče dol. Tej sili sem se uprl z edinim orožjem, ki sem ga imel - z močjo obeh motorjev."


Okreselj03


Prav zaradi ekstremnih razmer pri reševanju, ki zahtevajo dobro opremljenost in vrhunsko usposobljenost, je pomembno, da se vsi, ki se vključujejo v reševanje, dobro usposobijo za naporno in odgovorno delo. Tudi usposabljanje pod Tursko goro je bilo namenjeno temu. Žal se je končalo tragično.


Foto: Matjaz Jančič