Sodobne družbene odnose označujejo tudi sodobna družbena protislovja. Eno od teh je tudi odnos sodelovanje - konflikti. Vsako sodelovanje že vključuje tudi elemente konflikta in vsak konflikt nosi v sebi že zasnove sodelovanja. Razreševanje tega protislovja s pravnimi sredstvi, na katere pristajata obe strani v sporu pomeni lahko celo prispevek k družbenemu razvoju.

V vsaki delovni ali bivalni sredini gre zaznati omenjeno družbeno protislovje. Tako tudi v Ministrstvu za notranje zadeve, v Policiji, pa tudi v drugih človekovih osociacijah. V množici interakcij med omenjenima subjektoma je večina skladnih s pravnim redom, usklajeni s posebnimi, splošnimi ali posamičnimi interesi, so pa tudi takšni, ki te skladnosti ne dosežejo. V tem primeru je potrebno izbrati (pravna, etična…) sredstva, ki zadostijo potrebi po pravičnosti.

Omenjenim principom sledim kot človek in kot funkcionar. Trdno sem prepričan, da je bistvo vsakršnega profesionalizma v sposobnosti delovanja na področjih z visoko stopnjo nepredvidljivega, ki nosilcu določenih dejavnosti z znanjem, ki ga ima, omogoča aktivno in idejno nevtralno sodelovanje pri reševanju problemov in konfliktov. Predpogoj, da to stanje dosežemo pa so lastnosti njegovih nosilcev: kvalifikacijski in izobrazbeni standardi, sprejemanje družbenih vrednot, altruizem, politična nevtralnost itd… Takšen profesionalizem, še zlasti če se uveljavi v praksi, krepi etičnost ter pravne in nravstvene principe.

Trdno verjamem, da je pri razreševanju konfliktov nujno upoštevati še človekovo dostojanstvo, ki mora biti temeljna moralna vrednota. Človek ni menjalna temveč absolutna vrednota. In te vrednote ne sme izgubiti zato, ker pripada drugim in drugačnim, ker je lep ali grd, star ali mlad, pameten ali manj pameten…

Zaradi teh in mnogih drugih principov, zavračam javno medijsko poseganje v človekovo dostojanstvo tako generalnega direktorja policije v slovenskem tedniku, kakor tudi poseg v človekovo dostojanstvo ministra za notranje zadeve v časopisu Delo, od 24.01.2002.

Zaprosilo za usmeritev ljubljanskega državnega tožilca, je seveda skladno z zahtevami kriminalistične stroke in pravnega reda, posredovanje podatka za objavo tega, pa seveda ne sodi v ta okvir. Od takšnih ravnanj se z vso svojo integriteto ograjujem, jih zavračam in izražam javno nestrinjanje. Res je ena od možnosti, da bo GPU zaprosila ministra za dodatna sredstva za nabavo čolna, ki po mnenju Komisije za izvedbo predmetnega javnega razpisa, ustreza zahtevam, oziroma namenu porabe plovila iz specifikacije razpisne dokumentacije. Prav tako pa je res, da ne morem sprejeti dejstva, da se ta možnost objavi, preden jo dobi minister kot uradni predlog. Poleg tega pa imam pri poskusih nabave polovila tudi še ostale lastne izkušnje, poglede, razmišljanja in predloge.

Človekovo dostojanstvo je vsekakor moralna podlaga človekovim pravicam in skupna osnova raznim poklicnim etikam, tudi policijski ali novinarski. Brez varovanja tega dostojanstva, ni mogoče ohranjati svojega moralnega obraza. Še manj je mogoče zagotoviti funkcionarsko odgovornost pri uveljavljanju obrambe dostojanstva generalnega direktorja policije v medijskem prikazu enega od tednikov in dostojanstva ministra v članku dnevnika Delo od 24.1.2002. Zato javno dvigujem glas proti medijskemu ali drugačnemu poseganju vanj.


Dr. Andrej Anžič

 

Miran Koren
Predstavnik policije za stike z javnostmi