Načelo zanesljive in varne vožnje določa, da je v prometu potrebno voziti na primerni varnostni razdalji za vozilom ki vozi pred nami. Slednja mora biti takšna, da še omogoča varno in zanesljivo ustavljanje v primeru nenadnega zaviranja.

ZVCP v I. odst. 25. člena določa, da mora voznik voziti na takšni razdalji od vozila, ki vozi pred njim, ki omogoča:

  • da lahko vselej zmanjša hitrost ali ustavi, če bi voznik, ki vozi pred njim, zmanjšal hitrost ali ustavil;
  • varno vrnitev na prometni pas, po katerem vozi, voznikom, ki ga prehitevajo, razen kadar se zaradi gostote prometa oblikuje kolona vozil.


Drugi odstavek istega člena pa določa kazensko sankcijo tj. denarno kazen v višini 15.000 SIT za tistega voznika, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom.

Podobne določbe vsebujejo tudi zakonodaje drugih evropskih držav. Naj na tem mestu kot primer navedemo le določbi švicarske in belgijske zakonodaje. Švicarska zakonodaja določa, da mora biti razdalja med vozili "primerna", glede na okoliščine v prometu. Zakonodaja Kraljevine Belgije pa od voznikov zahteva, da mora biti varnostna razdalja takšna, da se voznik vedno lahko izogne prometni nesreči, pri čemer mora še posebej paziti na hitrost vozila.

V Evropi je razvitih nekaj teorij kako lahko voznik pri vožnji oceni kakšna je zadostna razdalja pri vožnji za drugim vozilom. Ene teorije govorijo o času dveh sekund (Anglija), druge o razdalji, ki odgovarja polovici hitrosti (Nemčija) itd. V praksi pa se je večinoma izoblikovalo stališče, da je še dopustna minimalna razdalja med voziloma, razdalja, ki jo vozilo prevozi v času ene sekunde.

Vožnja na prekratki varnostni razdalji je na slovenskih cestah pogosta kršitev. Za razliko od drugih vzrokov prometnih nesreč, ki so v upadu, je slednji v porastu. Samo v letu 2000 se je zgodilo 6296 prometnih nesreč zaradi prekratke varnostne razdalje, v katerih je bilo 224 hudo in 1270 lahko telesno poškodovanih.

V letošnjem letu se je do 31.08.2001 zgodilo 4118 tovrstnih prometnih nesreč (lani 4087). V njih so bile 204 osebe hudo telesno poškodovane (lani le 121) , 924 oseb pa je zadobilo lahke telesne poškodbe (lani 813). Največ se jih je zgodilo v naseljih z uličnim sistemom (1618), sledi glavna cesta I. reda (920) in glavna cesta II. reda (309). Na avtocestah se je v tem obdobju zgodilo 115 tovrstnih prometnih nesreč. Povzročitelji teh nesreč so najpogosteje vozniki v starostni skupini od 24 do 34 let, ki so povzročili 1265 nesreč ali 30,7 % vseh nesreč, ki so se na naših cestah zgodile zaradi prekratke varnostne razdalje.

S pridobitvijo novih videonadzornih sistemov v letošnjem letu, smo pričeli tudi s pripravami na učinkovitejše in doslednejše nadziranje tovrstnih kršitev. V ta namen smo pridobili tudi ustrezen računalniško podprt sistem, ki omogoča obdelavo posnetega gradiva ter izračun varnostne razdalje med vozili.

Glede na navedeno bodo policisti jeseni pričeli s pogostejšim nadzorom tovrstnih kršitev in njihovim dokumentiranje. Kršitve bodo ugotavljali z videonadzornimi sistemi Provida. Kršitev bodo posneli na videotrak, voznika ustavili ter ga seznanili s prvimi ugotovitvami. Posnetek bo kasneje analiziran v Specializirani enoti za nadzor prometa, nakar bo voznik prejel plačilni nalog ali pa pismeno obvestilo k prekršku, katero bo vključevalo tudi posnetke kršitev z izračunano varnostno razdaljo.

Gradivo pripravili v Sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije GPU.

 

Vabilo

Predstavnike medijev vabimo na novinarsko konferenco, ki bo v ponedeljek,8.oktobra 2001 ob 11.00 uri, v prostorih Specializirane enote za nadzor prometa na Vodnikovi cesti 93 v Ljubljani. Na konferenci bodo policisti praktično predstavili nov način ugotavljanja kršitev vožnje na prekratki varnostni razdalji in omogočili ogled tehnične opreme in računalniškega sistema s katerim bodo analizirali posnetke voženj na prekratki varnostni razdalji ter praktično prikazali ugotavljanje teh kršitev.


Vabljeni.

 

Miran Koren
Predstavnik policije za odnose z javnostmi