Vodstvo policije je na današnji novinarski konferenci predstavilo rezultate lanskih naporov policistov, kriminalistov in njihovih podpornih služb, da bi prebivalcem Slovenije zagotovili čim višjo stopnjo varnosti. Po besedah generalnega direktorja policije Marjana Fanka je bilo minulo leto zahtevno in polno preizkušenj, a smo vseeno dosegli dobre rezultate.

Število kaznivih dejanj je padlo pod 10-letno povprečje, z deležem preiskanih kaznivih dejanj smo dosegli celo največje uspehe v zadnjih petih letih. Zelo dobre rezultate smo zabeležili na področju gospodarske kriminalitete. Spodbuden je tudi trend upadanja števila kršitev javnega reda, poleg tega je na slovenskih cestah v letu 2014 ugasnilo manj življenj kot leto poprej. 

1p

Govorci: generalni direktor policije Marjan Fank, direktor Uprave uniformirane policije mag. Srečko Jarc in direktor Uprave kriminalistične policije mag. Branko Japelj, so med drugim orisali aktualno problematiko in poskušali napovedati varnostne trende za letošnje leto.


Poročilo o delu policije v letu 2014 

(tudi v Wordu)  

"Zagotovo se bomo lanskega leta spominjali tudi po doseženih rezultatih. Skorajda na vseh področjih zagotavljanja varnosti so bili namreč doseženi nadpovprečni rezultati, na določenih celo najvišji v zadnjih petih letih," je poudaril generalni direktor policije Marjan Fank.


Zvočni posnetek izjave Marjana Fanka, generalnega direktorja policije (mp3) 


Značilnosti dela policije v letu 2014

Ne glede na rezultate dela je bilo preteklo leto za policijo in njene zaposlene zavito v črnino. V prometni nesreči smo izgubili tri policiste, en policist pa je bil pri opravljanju policijskih nalog ustreljen. Tragediji sta pretresli ne samo policijske vrste, temveč vso javnost. V takšnih skrajnih primerih se zavemo, da policijski poklic ni navaden poklic, ampak je poklic, kjer poleg žaljivk, groženj in napadov policisti tvegajo tudi izgubo življenja.

Izjemno velika kadrovska, finančna in materialna »podhranjenost« policije je ena glavnih okoliščin, ki so zaznamovale delo policije. Število zaposlenih se je v zadnjih petih letih zmanjšalo za 915, od tega za 742 uniformiranih in 20 neuniformiranih policistov. Na nekaterih območnih policijskih postajah je že tako malo policistov, da je delo zelo težko organizirati. Konec leta 2014 je bilo v policiji zaposlenih 8.074 policistov in delavcev policije (kar je 226 manj kot leto poprej, 8.300). 307 zaposlenim, od tega 267 policistom, je lani prenehalo delovno razmerje. Na novo pa smo zaposlili 73 oseb. Trend padanja števila zaposlenih se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Na današnji dan je zaposlenih v policiji samo še 8.052, kar je še nadaljnjih 22 manj kot na začetku leta.

4p

Zvočni posnetek izjave mag. Srečka Jarca, direktor Uprave uniformirane policije (mp3) 


S tako omejenimi viri poskuša policija ravnati kar najbolj racionalno. Eden od načinov, kako  bolje upravljati s kadri, je bil v lanskem letu t. i. razrez kadrovskega načrta oz. dovoljenih zaposlitev za 2014 in 2015 za uravnoteženje začasnih in stalnih premestitev policistov za različna varovanja, akcijsko delo idr. Drugi način je zmanjševanje administrativnih bremen, ki je prednostna naloga policije že od leta 2009, saj je z manj zaposlenimi težko opraviti vse zakonske naloge. Eden takšnih projektov za skrajšanje in poenostavitev nekaterih postopkov je e-policist.

Pomanjkanje proračunskih sredstev pa je policija poskušala vsaj deloma nadomestiti s pridobivanjem evropskih sredstev za različne projekte, ki vključujejo nakup opreme in usposabljanja. Na ta način je po nekaj letih osvežitev doživel tudi vozni park policije, saj je bila večina vozil kupljenih s pomočjo EU skladov. Za ustrezno pomladitev voznega parka bo sicer potrebnih še veliko finančnih sredstev, saj je bilo konec leta 2014 kar 1.381 vozil letnika 2007 ali starejših. Odzvali smo se tudi na povabila drugih držav in tako brez finančne obremenitve sodelovali na različnih mednarodnih usposabljanjih, delavnicah, sestankih in konferencah, ki se jih zaposleni drugače ne bi mogli udeležiti. Za zmanjšanje potnih stroškov pa so se izvedle nekatere premestitve policistov bliže kraju bivanja.

Po sprejetju in uveljavitvi ZNPPol in ZODPol maja 2013 je policija glavnino podzakonskih aktov pripravila še v istem letu, leta 2014 pa je bilo sprejetih še 13 podzakonskih aktov. Ob uveljavljanju obeh zakonov se je pokazalo, da bodo potrebne določene spremembe. Ministrstvu za pravosodje je policija v lanskem letu poslala predloga za spremembo zakona o kazenskem postopku in spremembo Kazenskega zakonika, s katero se spreminja način pregona pri določenih, t. i. bagatelnih kaznivih dejanjih. Za uveljavitev upravno-administrativnih ukrepov, povezanih z bojem proti terorizmu, je dala pobudo za spremembo in dopolnitve zakona o potnih listinah in zakona o osebni izkaznici. Sodelovala je pri pripravi sprememb zakona o elektronskih komunikacijah [ZEKom-1B]. Z Združenjem bank Slovenije je bil podpisan protokol o sodelovanju pri sumih zlorab v elektronskem bančništvu.

Poleg ustreznega pravnega okvira za policijsko delo ni pomembna le funkcionalna usposobljenost policistov, temveč so pomembne tudi njihove socialne veščine, ki se odražajo skozi etično vedenje in ravnanje z visoko stopnjo integritete. Policija že nekaj let namenja posebno skrb ustreznemu upravljanju s konflikti, učinkovitemu obvladovanju stresa, čustveni opori in psihološki pomoči, skrbi za enake možnosti spolov in ustreznim odzivom ob šikaniranju ali mobingu na delovnem mestu. 1. januarja 2014 so ta področja urejena tudi sistemsko oz. smo jih vključili v novoustanovljeni Center za raziskovanje in socialne veščine znotraj nove organizacijske strukture Policijske akademije. Skladno s 110. členom ZODPol se je izvajal študijski program za poklic policista, ki omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe. V letu 2014 sta diplomirali prva in druga generacija, na doizobraževanje pa sta bili napoteni še tretja in četrta generacija.

2p

Zvočni posnetek izjave mag. Branka Japlja, direktorja Uprave kriminalistične policije (mp3) 

Predstavitev mag. Branka Japlja: Delo na področju kriminalitete 


Gospodarska kriminaliteta je bila tudi v letu 2014 ena od prednostnih področij dela. Policijske preiskovalne aktivnosti so bile usmerjene v zlorabe v bančnem sektorju, oškodovanja gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države, korupcijska kazniva dejanja v zdravstvu, energetiki, šolstvu, lokalnih skupnostih, kriminaliteto, ki ogroža finančne interese naše države in EU. Uvedene sistemske izboljšave, zlasti pri obravnavanju premoženjske koristi, okrepljeno sodelovanje z drugimi domačimi in tujimi organi ter usposabljanje preiskovalcev so prispevali k učinkovitejšemu delu na tem področju. Preiskovanje gospodarskega in bančniškega kriminala smo nadgradili s podpisom sporazuma o sodelovanju z Banko Slovenije ter ustanovili dve specializirani skupini, ki ju vodi državno tožilstvo. Tudi odzivnost bank in sodelovanje z organi pregona se po začetnih porodnih krčih na tem področju počasi izboljšuje.

Soočiti smo se morali z novimi pojavnimi oblikami organiziranega kriminala sodobnega časa, terorizmom in radikalizacijo. Policija je začela vzpostavljati mrežo za zgodnje odkrivanje in preprečevanje radikalizacije, izmenjavo informacij med domačimi in tujimi varnostnimi organi pa dvignila na najvišjo možno stopnjo. Prek EMPACT projektov, tj. evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalu, kakor tudi v sodelovanju z drugimi tujimi in domačimi organi, smo nadaljevali boj proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala. S tujimi varnostnimi organi smo izvedli več skupnih preiskav organiziranih kriminalnih združb, tesno povezanih z JV Evropo in Zahodnim Balkanom.

Na področju splošne kriminalitete je najbolj izstopala premoženjska kriminaliteta. Več je bilo mednarodnih operacij zoper storilce kaznivih dejanj izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, katerih žrtve so otroci. Učinkovita je bila delovna skupina za preiskovanje t. i. krvnih deliktov, ki je poleg starih nerešenih primerov prevzemala in uspešno preiskala druge hude oblike tovrstne kriminalitete. Kadrovsko so se okrepili oddelki za računalniško preiskovanje na PU Maribor, Celje, Ljubljana in Koper ter NPU, ustanovljena sta bila nova oddelka na PU Kranj in Novo mesto.

Med najbolj izstopajočimi statističnimi kazalniki na področju kriminalitete so:

  • Po porastu števila kaznivih dejanj v letu 2013 na 93.833 se je njihovo število lani zmanjšalo na 87.474 oz. je padlo pod 10-letno povprečje, ki je 88.235.
  • Delež preiskanih kaznivih dejanj je bil z 51,8 % največji v zadnjih petih letih. Tudi delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija, je bil s 15,0 % največji v zadnjih petih letih.
  • Spremenilo se je razmerje med številom kazenskih ovadb in številom kazenskih ovadb po skrajšanem postopku. Medtem ko je bilo v 2013 še 11.163 več kazenskih ovadb kot kazenskih ovadb po skrajšanem postopku, jih je bilo v letu 2014 več samo še 1.683.
  • Ob 2,7 % porastu števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete se je ugotovljena škoda povečala za 132,8 %.
  • Število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je poraslo z 41 na 63, pri čemer sta najbolj narasli števili nedovoljenega dajanja daril in nedovoljenega sprejemanja daril.
  • Zelo je naraslo število zaseženih ponaredkov evro bankovcev, s 1.597 v letu 2013 na 4.869 v letu 2014.


Gradnja sodobnega forenzičnega laboratorija je tik pred dokončanjem. Nacionalni forenzični laboratorij je v minulem letu v nove prostore preselil vse oddelke, za leto 2015 je predvidenih še 850 tisoč evrov za opremo štirih kemijskih laboratorijev. To bo omogočilo porabo sredstev iz novo pridobljenih projektov EU in širitev akreditacije za postopke laboratorija.

Na področju splošnih policijskih nalog je policija sledila načelu ničelne tolerance do nasilja. Po letu 2010, ko se je krivulja števila kršitev predpisov o javnem redu prevesila navzdol, se je ta trend nadaljeval tudi v 2014, ko jih je bilo manj za 10,7 %, glede na 2009 pa za 22,2 %. Za 16,3 % manj je bilo kršitev javnega reda in miru v gostinskih objektih, za 18,8 % pa se je zmanjšalo število kršitev zakona o omejevanju porabe alkohola. Število kršitev nasilja v družini se je zmanjšalo, število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja pa povečalo (izboljšalo se je utemeljevanje ukrepov prepovedi približevanja, saj so jih preiskovalni sodniki manjkrat razveljavili).

Naša prizadevanja so bila lani usmerjena v natančnejše ugotavljanje in opredeljevanje dejanskega stanja v prekrškovnih zadevah, v intenziviranje ukrepov policije za zavarovanje žrtev nasilja v družini in pri iskanju pogrešanih oseb. Za izboljšanje varnosti na športnih prireditvah se je dokončno uveljavil sistem policijskega spoterstva (tj. delo s subkulturnimi skupinami, predvsem organiziranimi navijaškimi skupinami).

Delo na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa je opredeljevala resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022, ki izpostavlja: hitrost, alkohol, varnost šibkejših udeležencev in uporabo varnostnega pasu. V uporabo so prišli hitri testi za ugotavljanje prisotnosti drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri voznikih. Delo na avtomobilskih in hitrih cestah je policija izvajala po metodologiji Pegaz, v okviru katere so policisti opravljali meritve hitrosti z nadvozov, nadzirali problematične odseke, izvajali nadzor tovornih vozil in preprečevali cestni kriminal, po novem pa s pomočjo teleskopske opreme tudi ugotavljali kršitve voznikov tovornih vozil v kabini (telefoniranje, gledanje medijev itd.). Nadaljevala je z nadzorom prometa na mestih, ki so jih prek spletne aplikacije Predlagaj prometno kontrolo predlagali občani. Ob siceršnjem 5,7 % porastu kršitev, ugotovljenih pri nadzoru cestnega prometa, so bile v 2014 slovenske ceste varnejše. Za 16,4 % manj je bilo smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 13,6 % manj oseb (leta 2013 je umrlo 125, leta 2014 pa 108 oseb).

Decembra 2014, s sprejetjem sklepov Sveta EU, je bil uspešno zaključen ciklus schengenskih evalvacij v letih 2012 in 2013. Slovenija mora še naprej izvajati dejavnosti do uresničitve vseh priporočil. Decembra 2014 so se začela gradbeno-obrtniška dela na 8 mejnih prehodih, kjer se bo še opravljala skupna mejna kontrola s Hrvaško. Zunanjo mejo je prestopilo za 4,2 % več potnikov (lani 56.534.196, predlani 54.230.233 potnikov). Nedovoljene migracije državljanov držav z visokim migracijskim tveganjem prek Zahodnega Balkana so se preusmerile proti Madžarski, zato je bilo na naših zunanjih mejah obravnavanih manj nezakonitih migrantov. Število nedovoljenih prehodov prek državne meje se je zmanjšalo za 16,0 %. Manj je bilo kršitev nedovoljenega prebivanja državljanov tretjih držav, predvsem število kršitev, povezanih s prekoračitvijo dovoljenega časa prebivanja. To je še vedno posledica vstopa Hrvaške v EU junija 2013. Več je bilo kršitev zaradi zlorab pravnih naslovov za vstop v državo (predvsem dovoljenj za prebivanje). Še naprej ostaja aktualna problematika zlorab socialnih transferjev, povezanih z zlorabami bivalnih naslovov.

Rezultati javnomnenjske ankete o stališčih in ocenah prebivalcev Slovenije o delu policije so pokazali, da ima policija na področju policijskega dela v skupnosti še veliko prostora za izboljšanje. Posebno pozornost smo v lanskem letu namenili delu v večkulturnih lokalnih skupnostih in s subkulturnimi skupinami. Romskim skupnostim je bil namenjen projekt Skupa-j, preprečevanju nasilja pa Vesna – živeti življenje brez nasilja. Izvedli smo še številne druge preventivne dejavnosti in projekte, tako nove kot že ustaljene (sodelovanje v razstavni mini »policijski postaji« v ljubljanskem Minicityju, Mobilna policijska postaja, Policist Leon svetuje, Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, Varno na poti v šolo in domov, Zberi pogum in povej, Otrok policist za en dan in Ne pozabite na varnost, Policijska izkušnja kot nasvet …).

V letu 2014 je bilo več naravnih nesreč (žledolom, tri večje poplave), zaradi katerih so bili aktivirani državni načrti za posredovanje ob naravnih nesrečah. Da bi zaščitila ljudi in premoženje ter pomagala enotam zaščite in reševanja, je policija na najbolj prizadetih območjih povečala število policistov, mnogi pa so prostovoljno pomagali tudi zunaj delovnega časa.