Slovenska policija je med 2. in 5. marcem 2009 v okviru mednarodne akcije Credit Card izvajala poostren nadzor vozil v cestnem prometu. Pri tem so sodelovali tudi člani carinskih mobilnih enot in cestninski nadzorniki Družbe za avtoceste v RS.

Predstavniki Generalne policijske uprave, Carinske uprave RS in DARS-a so danes podrobneje predstavili namen in potek mednarodne akcije ter ugotovljene kršitve.

 MG 7710

Na fotografiji (z leve): pomočnik vodje Sektorja za preiskave v Carinski upravi RS Mirko Baćac, odja Oddelka za premoženjsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dejan Garbajs in zvršni direktor za izvedbo cestninjenja pri DARS-u Bojan Banfi

 

Mednarodna akcija Credit Car, načrtoval jo je center SECI (Southeast European Cooperative Initiative), je že četrta tovrstna akcija v zadnjih letih, katere namen je odkrivanje ukradenih vozil v cestnem prometu in pri mejni kontroli ter odkrivanje in preprečevanje mednarodno organizirane trgovine z ukradenimi vozili.

Celotna akcija je bila v Sloveniji razdeljena v dva dela, in sicer so policisti policijskih postaj v notranjosti države in na mejnih prehodih v okviru svojih rednih del in nalog ves čas akcije poostreno nadzirali vozila v cestnem prometu, s poudarkom na odkrivanju ukradenih vozil. Drugi del akcije pa je zajemal poostren nadzor nad vozili na avtocestnem križu. Pri tem je policija izvajala metodologijo dela, pri kateri gre za popolno zaporo avtoceste in preusmeritev prometa na počivališče ter selektivno preverjanje vozil. Avtocestne zapore so policisti izvajali na območjih vseh policijskih uprav, razen na območju PU Slovenj Gradec, in sicer po štiri ure vsako noč in na vnaprej določenih lokacijah. Policijske uprave avtocestnih zapor zaradi zahtevnosti dela in večje učinkovitosti niso izvajale sočasno, temveč so jih časovno razporedile tako, da je bil v določenih terminih pokrit celoten avtocestni sistem v Sloveniji.

Avtocestne zapore za nadzor nad motornimi vozili v cestnem prometu policija že od leta 2004 izvaja tudi v okviru mesečno načrtovanega dela. Gre za metodologijo dela, ki jo je slovenska policija povzela po vzoru zahodnoevropskih policij in v okviru katere se izvede kratkotrajna, vendar popolna zapora avtoceste. Njen namen sta kontrola vozil in odkrivanje prekrškov ter kaznivih dejanj. Predvsem gre za odkrivanje kaznivih dejanj s področja avtomobilske kriminalitete (ukradena in predelana vozila) in obenem odkrivanje morebitnih prevozov ukradenih predmetov, umetnin, ilegalnih prebežnikov, prepovedanih drog, ilegalnih prevozov orožja ... S tovrstnimi zaporami je mogoče tudi povečati nadzor nad vsemi kršitvami cestnoprometnih predpisov na slovenskem avtocestnem omrežju (s poudarkom na preverjanju psihofizičnega stanja voznikov) in povečati nadzor nad migracijami zaradi preprečevanja nedovoljenega vstopa in bivanja v R Sloveniji ter preprečevanja in odkrivanja čezmejne kriminalitete na mednarodnih povezavah.

V akciji so sodelovali tudi uslužbenci DARS-a in carine ter ugotavljali kršitve iz svojih pristojnosti.

Policija je svoje aktivnosti izvajala v okviru rednih del in nalog, razen pri nadzoru vozil na avtocestah. Pri slednjem je sodelovalo 181 policistov, kriminalistov in kriminalističnih tehnikov (oz. 156 policistov in kriminalistov ter 25 kriminalističnih tehnikov). Med akcijo so kontrolirali 5.116 motornih vozil, od tega 2.488 tujih. Odkrili in zasegli so 7 iskanih motornih vozil, od tega 4, ki so bila ukradena v tujini. Poleg tega so odkrili in obravnavali še 10 drugih kaznivih dejanj in več prekrškov. Prostost so odvzeli 9 osebam, in sicer eni osebi zaradi evropskega naloga za prijetje in privedbo, dvema osebama zaradi posesti približno 0,5 kg konoplje, drugim pa zaradi prevelike količine alkohola v krvi.

Po besedah Dejana Garbajsa, vodje Oddelka za premoženjsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije, je bila akcija uspešna: "Rezultat akcije je po naši oceni pozitiven. Ne glede na število odkritih in zaseženih iskanih motornih vozil ter odkritih in obravnavanih drugih kaznivih dejanj in prekrškov je bil namen akcije namreč tudi preventiven." Poudaril je še, da način dela slovenske policije v zvezi s problematiko tatvin motornih vozil v zadnjih letih kaže pozitivne rezultate.

Število vseh ukradenih in odvzetih motornih vozil se je namreč od leta 2006 zmanjšalo s 1.325 na 1.197 v letu 2007 in na 904 v letu 2008. Pri čemer je tudi delež ukradenih in odvzetih motornih vozil na 100.000 prebivalcev v Sloveniji eden najnižjih v Evropski uniji.

 

Problematika ukradenih in odvzetih motornih vozil v Sloveniji - statistični podatki 

 

Člani referatov za zatiranje tihotapstva (carinske mobilne enote) so pri vozilih, začasno izločenih iz prometa, kontrolirali prevoz carinskega blaga in hkrati preverjali, ali je blago pod ustreznim carinskim nadzorom. Pregledovali so, ali so vozila morda prirejena za tihotapljenje blaga, kontrolirali namensko uporabo mineralnih goriv ter preverjali vinjete in dovolilnice za prevoz v cestnem prometu. Med akcijo je carina v dveh primerih ugotovila nenamensko uporabo mineralnega goriva, odkrila en prirejen dostop do carinskega blaga, 3 vozila so bila brez veljavne vinjete, en avtobus pa je vozil brez ustrezne dovolilnice za mednarodni promet. V akciji je sodelovalo 7 carinskih mobilnih enot oziroma 37 carinskih delavcev.

DARS-ovi nadzorniki so med akcijo izdali 59 plačilnih nalogov voznikom, ki svojih avtomobilov niso opremili z vinjeto ali so vozili z vinjetami, ki jim je že potekla veljavnost. Obenem so odkrili nekaj kršiteljev, ki so vinjete uporabljali za vozila, ki so presegala skupno dovoljeno maso 3,5 t in za katere morajo vozniki cestnino plačevati na klasičen način. Akcija je bila izvedena ravno v času, ko DARS ugotavlja, da veliko slovenskih uporabnikov uporablja avtoceste in hitre ceste brez veljavne vinjete, še posebej je to opazno na ljubljanski obvoznici in na cestnih odsekih, kjer se je nadzor do sedaj izvajal samo občasno. Temu pritrjuje tudi podatek, da je bilo največ plačilnih nalogov izdanih na cestninski postaji Log, in sicer kar 17 v eni noči. V desetih nočnih akcijah je sodelovalo 40 cestninskih nadzornikov.

 

 

Dejan Gerbajs - izjava (MP3, 1MB) 

Bojan Banfi - izjava (MP3, 763Kb) 

Mirko Baćac - izjava (MP3, 815Kb)