Velikonočnica v Boletini in na Boču se že razcveta, Clusijev svišč ali encijan bo na Lovrencu zacvetel aprila. Zadnja rastišča teh dveh izjemno redkih in ogroženih vrst že desetletja varujejo ograje in prostovoljci, ki obiskovalce tudi podučijo o življenju in pomenu teh posebnih cvetlic. Žal pa se kljub temu pojavljajo številni primeri načrtnega izkopavanja in ropanja teh rastlin, kar je kaznivo dejanje. Da bi zajezili izginjanje teh ogroženih vrst, ki bogatijo naš naravni in kulturni prostor, so strokovnjaki na današnji novinarski konferenci pozvali k skrbi za njihovo ohranitev.
Planinska organizacija želi pri ohranjanju narave, tudi velikonočnice in encijana, delovati predvsem preventivno - z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem. Na novinarski konferenci, ki jo je organizirala Planinska zveza Slovenije, so k skrbi za ohranjanje ogroženih rastlin pozvali (z leve) mag. Uršula Belaj iz Uprave kriminalistične policije, Dušan Klenovšek iz Planinskega društva Lisca Sevnica, Jože Rovan iz Planinske zveze Slovenije, Ivan Borovnik iz Planinskega društva Poljčane in Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva.
Izkopavanje, opuščanje košnje, gnojenje, paša na travnikih, nabiranje korenik in presajanje so zdesetkali Clusijev svišč na Lovrencu.
Velikonočnica na Boču, ki jo danes najbolj ogrožajo obiskovalci s fotoaparati na pametnih telefonih in psi, ki pomendrajo cvetove in jih tudi jedo.
Prizadevanja za varstvo narave segajo že v konec 19. stoletja, v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva, predhodnika Planinske zveze Slovenije. Leta 1898 je cesar Franc Jožef podpisal zakon za zaščito Blagajevega volčina in planike, ki je simbol planincev in planinskih organizacij po vsem svetu, leto pozneje pa je Janez Rekar iz Mojstrane "radi ruvanja planik" šest ur preživel v zaporu. 120 let pozneje sta dve skoraj simbolni slovenski cvetlici - velikonočnica na Boču in v Boletini (pri Ponikvi) ter Clusijev svišč (encijan) na rastišču Lovrenc (pri Lisci) ogroženi, velikonočnica morda celo pred izginotjem. Kljub predpisom, informativnim tablam na lokacijah, varovalni ograji in fizičnemu varovanju se zaradi neprimernega obnašanja obiskovalcev uničevanje zavarovanih rastlin, ki sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst, nadaljuje. Bomo kmalu občudovali le še plastične cvetove?
Organizirano, profesionalno izpeljano izkopavanje in ropanje encijana na Lovrencu oktobra 2017
V Sloveniji je poznanih 3200 rastlinskih vrst, na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst pa jih je od teh že 727, številne med njimi so zavarovane gorske rastline. Po Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah je "prepovedano zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvsem iz narave, odvsem iz narave ali zbiranje rastlinskih vrst in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti". "Posledice enega najhujših tovrstnih ekoterorističnih dejanj so opazili domačini Goriškovi oktobra 2017, in sicer 60 izkopnih mest. Izkop je bil narejen na način, da je bilo posledice težko opaziti. Izkopi kažejo na organizirano ropanje te zavarovane rastline, kar je kaznivo dejanje. Pohvaliti velja hitro odzivnost policije, ki pa žal storilcev (še) ni našla," je dejal Dušan Klenovšek, tudi strokovni svetovalec Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije.
Vrvična ograja na Lovrencu, ki poleg planincev prostovoljcev varuje rastišče zavarovanega Clusijevega svišča.
Policija v povezavi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami. Če gre za poškodovanje ali uničenje območja, ki je razglašeno za zavarovano območje ali habitat določene zavarovane vrste rastlin, pa kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Za storilce teh dejanj je zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora, je na današnji novinarsko konferenci pojasnila mag. Uršula Belaj, iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Primere policija največkrat začne na podlagi prijav posameznikov in društev in jih obravnava skladno z zakonodajo. "Ob tem bi pozvali vse posameznike in društva, da v primeru prijav policijskim enotam posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi podkrepijo. Policija pa bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala na podlagi zakonskih določil in stroke," je še dodala Belajeva.
Več informacij z današnje novinarske konference najdete v sporočilu za javnost na spletni strani Planinske zveze Slovenije.