Policijska uprava Kranj je 1. oktobra 2013 za pomočnike komandirjev za področje kriminalitete, policiste kriminaliste in policiste vodje policijskih okolišev organizirala delovni posvet. Na njem so sodelovali zaposleni iz državnega tožilstva in kranjske policijske uprave.

Izvajalci posveta so bili Irena Kuzma, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Kranju, ter Marija Marinka Jeraj in Helga Dobrin, kranjski državni tožilki, iz vrst kranjske policijske uprave pa direktor Simon Velički, vodje Sektorja kriminalistične policije mag. Boštjan Lindav in vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v SKP Drago Hlastan.

Udeležencem so celostno predstavili in pojasnili pristope k odzivanju na kriminaliteto, predvsem na kazniva dejanja zoper gospodarstvo, s poudarkom na davčnih zatajitvah, ter kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, pri katerih so izpostavili kršitve temeljnih pravic delavcev in kršitev pravic iz socialnega zavarovanja. Poudarili so in se strinjali s tem, da je potreben celosten pristop k obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj, da bi bili pri njihovem preiskovanju in pregonu čim bolj uspešni, na kar pa lahko vplivamo tudi z nadaljnjim dobrim sodelovanjem med organoma.

posvet

Gospodarski kriminal povzroča veliko škodo in zato policija tej obliki kriminalitete posveča veliko pozornosti ter intenzivira svoje delovanje, da bi se uspešno zoperstavila problemu gospodarskih kaznivih dejanj v družbi in zmanjšala njegove posledice zanjo. Seveda pa je odkrivanje in preiskovanje teh kaznivih dejanj zahtevno. Potrebna je prava smer in intenzivno delovanje družbenih subjektov, ki odkrivajo, preiskujejo in preprečujejo tovrstna kazniva dejanja. Osnovno gibalo pri izvrševanju gospodarskih kaznivih dejanj je namreč doseganje velikih nezakonitih dobičkov ob razmeroma nizkem tveganju, pri čemer jih ponavadi izvršujejo osebe z visokim poklicnim znanjem ekonomije in prava.

Kljub temu, da gre za zahtevno področje, je Policijska uprava Kranj pri preganjanju gospodarskih kaznivih dejanj zelo uspešna. V letošnjem letu je namreč na Gorenjskem preiskanih 80,8 % teh kaznivih dejanj, ki so povzročili za preko 13 milijonov evrov škode.Največ škode je bilo povzročene z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (127 kaznivih dejanj), s preslepitvami pri pridobitvi in uporabi posojila (2 kaznivih dejanji), z izvrševanjem poslovnih goljufij (256 kaznivih dejanj) in s pranjem denarja (9 kaznivih dejanj). Izstopajo tudi davčne zatajitve.

Ne glede na uspešnost se SKP v sodelovanju s kranjskim državnim tožilstvom trudi vzpostaviti take mehanizme medinstitucionalnega sodelovanja, ki bodo sposobni preprečevati, prepoznavati in v najkrajšem možnem času obravnavati ter sankcionirati že znane, pa tudi nove pojavne oblike gospodarske kriminalitete. Z učinkovitim ukrepanjem in ničelno toleranco pa krepiti prepričanje in zavedanje o delovanju pravne države. Posledično je namen tudi izboljšati sodelovanje med organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, da bi se z usklajenim in doslednim delovanjem organov omogočilo učinkovito odkrivanje protipravne premoženjske koristi.