V povezavi s preiskavo kaznivih dejanj s področja korupcije in opravljenimi hišnimi preiskavami konec minulega tedna smo danes, 1. junija 2026, v izjavi za javnost podrobneje predstavili tako konkretna preiskovalna dejanja kot širšo problematiko korupcije v Sloveniji in aktivnosti policije pri odkrivanju in preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj.

Z leve: Smolej in Bartolme (sedita za mizo in dajeta izjavo na novinarski konferenci)

Dr. David Smolej, predstavnik Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, in Mitja Bartolme, mag., predstavnik Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana 

Na širšem območju Ljubljane, Kranja, Maribora in Postojne izvedli 42 hišnih preiskav zasebnih in poslovnih prostorov

Mitja Bartolme, mag., iz Oddelka za gospodarsko kriminaliteto na PU Ljubljana, je povedal, da so ljubljanski kriminalisti v četrtek, 28. maja 2026, ob pomoči preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter kriminalistov iz policijskih uprav Celje, Maribor, Koper, Novo mesto, Nova Gorica, Kranj in Murska Sobota na širšem območju Ljubljane, Kranja, Maribora in Postojne izvedli več preiskovalnih opravil na podlagi odredb Okrožnega sodišča v Ljubljani. Kriminalisti so izvedli 42 hišnih preiskav v zasebnih in poslovnih prostorih, in sicer pri 20 fizičnih osebah, šestih pravnih osebah in v organu lokalne skupnosti.

Dvajset fizičnih in ena pravna oseba osumljenih več kot 20 kaznivih dejanj s področja korupcije

Predkazenski postopek poteka zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve več kot 20 kaznivih dejanj s področja korupcije in sicer jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, katerih je osumljenih 20 fizičnih oseb in ena pravna oseba.

V okviru aktivnosti je bila v skladu z zakonskimi pogoji odvzeta prostost dvema osebama, ki sta bili 29. maja 2026 s kazensko ovadbo privedeni k preiskovalnemu sodniku OS v Ljubljani. Ta je za oba odredil sodno pridržanje. Naslednjega dne, 30. maja, sta bila osumljenca po zaslišanju izpuščena na prostost. Zoper enega osumljenca je bila že uvedena sodna preiskava.

V aktivnostih je sodelovalo več kot  sto kriminalistov policijskih uprav in preiskovalci NPU.

Osumljenci naj bi v zameno za pridobitev gospodarskih poslov predstavnikom organa lokalne skupnosti dajali različna darila 

V preiskavi, ki se je začela v letu 2024, je bilo ugotovljeno, da je več medsebojno povezanih osumljencev izvrševalo kazniva dejanja pri poslovnem sodelovanju organa lokalne skupnosti in večjega števila pravnih ter fizičnih oseb.

Kot je povedal Bartolme, "na podlagi doslej zbranih dokazov utemeljeno sumimo, da so osumljenci v zameno za sklepanje poslov in sprejemanje uradnih aktov organa lokalne skupnosti v njihovo korist dajali različne oblike daril, kot so dobava in montaža kuhinje, različna gradbena in obrtniška dela pri gradnji stanovanjske hiše ter zaposlitve, za katere obstajajo razlogi za sum, da niso imele dejanske vsebine dela."

Mitja Bartolme, mag.: "Osumljenci naj bi z zlorabo položaja dosegali sprejemanje odločitev in sklepanje poslov v zameno za osebne materialne koristi. Po doslej zbranih dokazih naj bi bila v zameno za gradnjo in opremljanje stanovanjske hiše ter njene okolice sklenjena pogodba o zaposlitvi fizične osebe na visokem položaju v okviru organa lokalne skupnosti. Kot protiusluga za sprejemanje uradnega akta organa je bila zahtevana sklenitev pogodbe o opravljanju storitev druge fizične osebe pri gospodarski družbi, v korist katere naj bi bil uradni akt sprejet, prav tako pa je bila iz istega razloga dobavljena kuhinja višjega cenovnega razreda. Ugotovljeno je bilo še, da so bila kot protiusluga za sklenitev koncesije med organom lokalne skupnosti in pravno osebo prejeta druga darila v višjih vrednostih za ureditev stanovanjske hiše in njene okolice."

Končna korist prejemnikov se tako izkazuje v pridobivanju različnih gospodarskih poslov in materialne koristi. Skupna vrednost doslej dokumentiranih materialnih koristi presega 50.000 evrov.

V okviru predkazenskega postopka zasežene elektronske naprave, obsežna dokumentacija in drugi predmeti, med drugim celotna kuhinja

V okviru izvedenih aktivnosti so kriminalisti zasegli večje število elektronskih naprav in elektronskih podatkov ter dokumentacijo, ki bo v nadaljevanju pregledana in vsebinsko ovrednotena. Poleg navedenih predmetov je bila zasežena tudi celotna kuhinja kot sprejeto darilo. Aktivnosti v predkazenskem postopku se bodo nadaljevale s pregledom zaseženega gradiva, zavarovanjem, pregledom in vrednotenjem podatkov zaradi utemeljevanja že znanih in morebitnih novih kaznivih dejanj. O vseh ugotovitvah bo policija obvestila Specializirano državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek.

Za kaznivo dejanje jemanja podkupnine je predpisana kazen do osmih let zapora, za kaznivo dejanje dajanja podkupnine je predpisana kazen do šestih let zapora, za kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje in dajanja daril za nezakonito posredovanje pa je predpisana kazen do štirih let zapora.

Posledice korupcije so dolgoročno škodljive za celotno družbo, še posebej ko gre za korupcijo nosilcev javnih funkcij

Predstavnik Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, dr. David Smolej iz Oddelka za korupcijo v Sektorju za gospodarsko kriminaliteto, je opozoril, da korupcija ni kaznivo dejanje brez žrtev: "Čeprav neposredni oškodovanci pogosto niso vidni, posledice nosi celotna družba – skozi dražje projekte, slabše javne storitve in zmanjšano zaupanje v institucije. Posebej problematična je korupcija nosilcev javnih funkcij, saj pomeni zlorabo položaja in zaupanja, ki so jim ga podelili državljani. Vsak primer takšne korupcije neposredno spodkopava temelje pravne države in demokratičnega sistema. Javnost upravičeno pričakuje zakonito, transparentno in odgovorno ravnanje. Namesto varovanja javnega interesa so v ospredje postavljeni zasebni interesi posameznika, kar je v popolnem nasprotju s poslanstvom javne funkcije."

Statistični podatki: ovadbe letos podane že za 77 korupcijskih kaznivih dejanj

Po podatkih dr. Smoleja je policija v zadnjih petih letih v povprečju na letni ravni podala kazenske ovadbe za približno 120 korupcijskih kaznivih dejanj. V letošnjem letu je bilo že podanih kazenskih ovadb za 77 korupcijskih kaznivih dejanj.

Pri odkrivanju korupcije je policija v veliki meri odvisna od proaktivnega pristopa in samoiniciativnosti, saj je v zadnjih šestih letih sama odkrila skoraj 90 odstotkov vseh kaznivih dejanj, za katere so bile podane kazenske ovadbe. To pomeni, da velik del teh kaznivih dejanj odkrijemo z lastnim delom kriminalistov, ki vključuje zbiranje obvestil, preverjanje zaznanih tveganj in usmerjene kriminalistične preiskave.

"Korupcija se praviloma odvija v zaprtih krogih, med osebami, ki imajo od nezakonitega ravnanja določene koristi. Zato prijav pogosto ni, odkrivanje pa temelji na sistematičnem zbiranju informacij, preverjanju zaznanih tveganj in dolgotrajnem zbiranju dokazov. Tudi v konkretnem primeru brez lastne iniciative policije, aktivnega zbiranja obvestil in več kot leto dni trajajoče kriminalistične preiskave do rezultatov ne bi prišlo," je še poudaril dr. Smolej.

Policija se aktivno odziva ob zaznanih korupcijskih tveganjih pri posameznih investicijah in pogosto reagira proaktivno. Dober primer so bile aktivnosti, povezane z zlorabo javnih sredstev za obnovo po poplavah. Med področji, ki zaradi prepleta javnega in zasebnega interesa predstavljajo povečano korupcijsko tveganje, še naprej izstopa področje javnega naročanja. Prav zato policija pri odkrivanju in preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj temu področju namenja posebno pozornost.