Trdijo, da imate na računu pozabljena kriptosredstva? Ne nasedajte – gre za prevaro!

Čeprav policisti nenehno opozarjamo na primere spletnih goljufij s kriptovalutami, so storilci še vedno izjemno uspešni pri iskanju novih žrtev, ki takšnim navedbam verjamejo. Posledice so lahko hude – izpraznjeni bančni računi, izgubljeni življenjski prihranki in celo krediti, ki jih oškodovanci nikoli niso najeli.

Na Policijski upravi Maribor smo v zadnjih dneh znova prejeli več takšnih prijav.

Skupni imenovalec vseh je enak: žrtve so v dobri veri sledile navodilom neznancev in jim omogočile dostop do svojih bančnih računov ali pa jim neposredno nakazale denar, prepričane, da gre za varno naložbo ali izplačilo zasluženih sredstev. 

Predstavljamo nekaj najbolj izstopajočih primerov iz minulega tedna.

• V ponedeljek je oškodovanec goljufu omogočil dostop do svojega bančnega računa. Storilec je priložnost hitro izkoristil in račun izpraznil. Škoda je presegla 24.000 evrov.

• Dan kasneje je neznanec prepričal občana, da ima na računu za skoraj 10.000 evrov kriptosredstev, čeprav sam z njimi nikoli ni trgoval. Občan je zgodbi verjel in neznancu omogočil dostop do svoje spletne banke. Kmalu zatem je ugotovil, da je ostal brez kar 75.000 evrov.

• Istega dne je bil prijavljen še primer z območja Maribora, kjer je storilec po telefonu obljubljal izjemne zaslužke z nakupom kriptovalut. Oškodovanec mu je nakazal skoraj 40.000 evrov. Namesto donosne naložbe je ostal brez denarja.

• V sredo sta sledili dve prijavi: oškodovanca sta neznancem omogočila dostop do svojega spletnega bančništva. Eden je izgubil več kot 55.000 evrov, drugi pa več kot 42.000 evrov.

• Naslednji dan smo bili obveščeni o prijavi oškodovanca, ki je ostal brez skoraj 25.000 evrov.

Gre le za izstopajoče primere, saj smo poleg naštetih obravnavali še več podobnih prijav, pri katerih so oškodovanci ostali brez sredstev v višini nekaj tisoč evrov.

Policisti ob tem opozarjamo tudi na ravnanje žrtev po ugotovljeni prevari. Oškodovanci pogosto še pred prijavo izbrišejo aplikacije, sporočila, elektronsko pošto in druge sledi komunikacije z goljufi. S tem nehote uničijo dokaze, ki bi lahko pomagali pri identifikaciji storilcev, zato jih pozivamo, da v teh primerih ne brišejo podatkov ali aplikacij, ampak naj jih kot dokazno gradivo predložijo policiji.