Notranje meje med državami v schengenskem prostoru lahko z veljavnim dokumentom prestopi vsak, ne glede na državljanstvo, kjerkoli in kadarkoli, brez mejne kontrole. Tudi v Sloveniji smo z vstopom v schengensko območje odpravili nadzor na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah s članicami Evropske unije

Za vstop in bivanje v drugi državi EU mora imeti slovenski državljan osebno izkaznico ali veljavni potni list.

Slovenija ima notranjo schengensko mejo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko.

Spremembe zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19!

Slovenija je 12. marca 2020 zaradi naraščanja števila primerov okužb z novim koronavirusom razglasila epidemijo. Zaradi preprečevanja širjenja okužb pa so posebne režime prehajanja svojih državnih meja vzpostavile tudi druge države. Ne le na meji s Hrvaško, tudi na naši notranji schengenski meji (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko) zato sedaj veljajo določene (začasne) omejitve prometa, marsikje pa so spremenjeni tudi pogoji za vstop tujcev oz. slovenskih državljanov v državo oziroma izstop iz nje.

Več: Prehajanje državne meje med epidemijo zaradi koronavirusa

 

Meja z Avstrijo

Na severu meji Republika Slovenija z Republiko Avstrijo. Ta meja je določena s Saintgermainsko pogodbo (10. 9. 1919) in z Avstrijsko državno pogodbo (15. 5. 1955). Skupna dolžina kopne in rečne meje z Republiko Avstrijo znaša 318 km.

Meja z Italijo

Republika Slovenija na zahodu meji z Republiko Italijo. Ta meja je določena s Pariško mirovno pogodbo (10. 2. 1947), z Londonskim memorandumom (5. 10. 1954) in z Osimskimi sporazumi (10. 11. 1975). Kopna meja s to državo je dolga 232 km, morska pa 48 km.

Meja z Madžarsko

Na vzhodu meji Republika Slovenija z Republiko Madžarsko. Ta meja je določena s Trianonsko mirovno pogodbo (4. 6. 1920). Kopna in delno tudi rečna meja s to državo meri 102 km.

Povezane vsebine

Schengenska ureditev v Sloveniji

Mejni prehodi na zunanji schengenski meji

Spričo ponovnega hitrega širjenja nalezljive bolezni covid-19 med populacijo je vlada 19. oktobra 2020 vnovič razglasila epidemijo na celotnem območju Slovenije, potem ko smo zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa že ob prvih okužbah marca 2020 vzpostavili poseben režim prehajanja svojih državnih meja. Ne le na meji s Hrvaško, tudi na naši notranji schengenski meji (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko) smo tako uvedli določene (začasne) omejitve prometa in spremenili pogoje za vstop tujcev oziroma slovenskih državljanov v državo oziroma izstop iz nje. Ti ukrepi še vedno veljajo in se sproti prilagajajo ocenam epidemiološkega stanja.

V zvezi s situacijo na področju migracij objavljamo obširnejšo informacijo o delu slovenske policije na področju mejnih zadev in tujcev. Vsebuje predvsem pojasnila o nalogah in pristojnostih policije, ki se nanašajo na tujce, ki nedovoljeno prestopijo državno mejo. Objavljamo tudi sporočila za javnost in statistične podatke policije ter številne koristne povezave. / English version

naslovnica_schengen5let21. decembra 2007 je Slovenija postala država članica schengenskega območja. Takrat smo odpravili nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami Evropske unije, 30. marca naslednje leto pa se je sprostil še nadzor na zračnih mejah.

Za našo državo je bil to pomemben zgodovinski dogodek, saj smo se tako še tesneje povezali z Evropo. Obenem smo z vstopom v “schengen” prevzeli zelo odgovorno nalogo - v imenu vseh držav članic varovati skupno zunanjo mejo po schengenskih standardih. 

V schengensko območje so trenutno vključene skoraj vse države EU, razen Bolgarije, Cipra, Irske, Romunije in Velike Britanije. Bolgarija in Romunija se na vstop v schengensko območje še pripravljata. Prav tako so se mu pridružile nekatere države, ki niso članice EU: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. 

Prosto prehajanje notranjih schengenskih meja

Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja. Vsakemu državljanu EU je omogočeno, da brez posebnih formalnosti potuje, dela in živi v katerikoli državi EU. Schengensko območje, t. i. območje brez meja, omogoča svobodno gibanje več kot 400 milijonom državljanov EU ter državljanom mnogih držav, ki niso članice EU - poslovnežem, turistom, študentom, raziskovalcem in ostalim obiskovalcem, ki v EU prebivajo zakonito.

Z veljavnim dokumentom (za slovenske državljane je to osebna izkaznica ali potni list) lahko vsak, ne glede na državljanstvo, kjerkoli in kadarkoli prestopi notranje meje med državami v schengenskem prostoru brez mejne kontrole.

Slovenija ima notranjo schengensko mejo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Več o tem: Notranja schengenska meja

Temeljitejši nadzor na zunanjih schengenskih mejah

Protiutež ukinitvi kontrole na notranjih mejah je temeljitejši mejni nadzor na zunanjih schengenskih mejah, predvsem zato, da ustavi nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovino z ljudmi in druge oblike čezmejne kriminalitete. 

Prestop zunanje meje je dovoljen le na mejnih prehodih, v času njihovega obratovanja. Več o tem: Mejni prehodi na zunanji schengenski meji

Izvajanje izravnalnih ukrepov

Poleg skupnih pravil za kontrolo na zunanjih mejah schengenskih držav, ki se izvajajo na mejnih prehodih in na državljane vplivajo neposredno, pa so v boju proti organiziranemu kriminalu in za zagotavljanje varnosti na celotnem schengenskem območju zelo pomembni tudi čezmejno policijsko sodelovanje, usklajevanje zakonodaje držav članic, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, skupna vizumska politika, izmenjava podatkov v centralnem schengenskem informacijskem sistemu idr. Te ukrepe imenujemo tudi izravnalni ukrepi, saj se z njimi “izravna” varnostni primanjkljaj, ki nastane z ukinitvijo kontrole na notranjih mejah. Zato je na območjih ob notranji meji oz. na področjih, kjer varnostna problematika to zahteva, slovenska policija ustanovila policijske postaje za izravnalne ukrepe.

Za vstop in bivanje v drugi državi EU mora imeti slovenski državljan osebno izkaznico ali veljavni potni list. Enako velja za prestop zunanje meje.

Povezane vsebine

Schengenski informacijski sistem (SIS) in uradi SIRENE

O vključevanju v schengenski prostor - Slovenija, schengenska novinka

Slovenija, pet let v schengenskem območju 

Aktivnosti slovenske policije v zvezi z migracijami

 

Dne 13. 5. 2008 je v Bosni in Hercegovini začel veljati nov Zakon o tujcih (Zakon o kretanju i boravku stranaca i azilu), ki opredeljuje potovanje mladoletnih oseb v to državo.

Mejna kontrola je kontrola na mejnem prehodu, pri kateri se ugotavljajo pogoji za prestop zunanje schengenske meje in ki je obvezna za vse osebe, vključno z njihovimi vozili in predmeti v njihovi posesti, ki so že prestopile ali nameravajo prestopiti državno mejo.

Otroci za potovanje v tujino potrebujejo veljaven dokument za prestop državne meje (veljavna osebna izkaznica, veljaven potni list ali drug dokument, ki je priznan kot potovalna listina, npr. potna listina za begunce, apatride, potni list za tujce ipd.). Če gre za take potovalne listine, je treba pri pristojnih hrvaških organih predhodno preveriti, ali jih priznavajo kot veljavne dokumente za prehod meje.

Potni list

Pristojni organ za izdajo potnega lista v Republiki Sloveniji je upravna enota. V nujnih primerih (kot npr. zdravljenje, bolezen oziroma smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki) sme potni list izdati Ministrstvo za notranje zadeve. Državljanu, ki v tujini stalno ali začasno prebiva ali je v tujini, pa se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne more vrniti v državo, lahko izda potni list tudi organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Diplomatski in službeni potni list izda Ministrstvo za zunanje zadeve.