Notranje meje med državami v schengenskem prostoru lahko z veljavnim dokumentom prestopi vsak, ne glede na državljanstvo, kjerkoli in kadarkoli, brez mejne kontrole. Tudi v Sloveniji smo z vstopom v schengensko območje odpravili nadzor na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah s članicami Evropske unije

Za vstop in bivanje v drugi državi EU mora imeti slovenski državljan osebno izkaznico ali veljavni potni list.

Slovenija ima notranjo schengensko mejo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko.

Spremembe zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19!

Slovenija je 12. marca 2020 zaradi naraščanja števila primerov okužb z novim koronavirusom razglasila epidemijo. Zaradi preprečevanja širjenja okužb pa so posebne režime prehajanja svojih državnih meja vzpostavile tudi druge države. Ne le na meji s Hrvaško, tudi na naši notranji schengenski meji (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko) zato sedaj veljajo določene (začasne) omejitve prometa, marsikje pa so spremenjeni tudi pogoji za vstop tujcev oz. slovenskih državljanov v državo oziroma izstop iz nje.

Več: Prehajanje državne meje med epidemijo zaradi koronavirusa

 

Meja z Avstrijo

Na severu meji Republika Slovenija z Republiko Avstrijo. Ta meja je določena s Saintgermainsko pogodbo (10. 9. 1919) in z Avstrijsko državno pogodbo (15. 5. 1955). Skupna dolžina kopne in rečne meje z Republiko Avstrijo znaša 318 km.

Meja z Italijo

Republika Slovenija na zahodu meji z Republiko Italijo. Ta meja je določena s Pariško mirovno pogodbo (10. 2. 1947), z Londonskim memorandumom (5. 10. 1954) in z Osimskimi sporazumi (10. 11. 1975). Kopna meja s to državo je dolga 232 km, morska pa 48 km.

Meja z Madžarsko

Na vzhodu meji Republika Slovenija z Republiko Madžarsko. Ta meja je določena s Trianonsko mirovno pogodbo (4. 6. 1920). Kopna in delno tudi rečna meja s to državo meri 102 km.

Povezane vsebine

Schengenska ureditev v Sloveniji

Mejni prehodi na zunanji schengenski meji

Slovenija je 12. marca 2020 zaradi naraščanja števila primerov okužb z novim koronavirusom razglasila epidemijo. Zaradi preprečevanja širjenja okužb so številne države vzpostavile posebne režime prehajanja svojih državnih meja. 15. maja 2020 je bila epidemija preklicana, a ukrepi za preprečevanje širjenja okužb v tem času še vedno veljajo.

Ne le na meji s Hrvaško, tudi na naši notranji schengenski meji (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko), kjer je bil z vstopom Slovenije v schengensko območje leta 2007 odpravljen nadzor, tako še vedno veljajo določene (začasne) omejitve prometa. Marsikje so spremenjeni tudi pogoji za vstop tujcev oziroma slovenskih državljanov v državo oziroma izstop iz nje.

Najpogostejša vprašanja in odgovori glede prehajanja državne meje

Tranzit čez ozemlje Slovenije v drugo državo možen v 12 urah po vstopu - pojasnilo

 

banner fotoKontakt za nasvet policije v času koronavirusa

Vprašanja o ukrepih policije, omejitvi gibanja idr.:
01 514 70 01, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

OBVESTILO: Trenutno je klicni center preobremenjen in je zvezo težko dobiti! Prosimo za razumevanje.

 

Portal Re open EU introPotovanje v države članice Evropske unije

Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

 

Od 4. julija 2020 strožji pogoji glede prehajanja meje

Novi odlok o ukrepih na državni meji za preprečevanje covida-19, ki je začel veljati 8. junija 2020, ter kasnejše spremembe in dopolnitve odloka smo podrobneje predstavili v sporočilih za javnost: Od danes veljajo nova pravila za prehajanje slovenske meje (8. 6. 2020), Od 15. junija veljajo nova pravila za prehajanje slovenske meje (15. 6. 2020), Od 19. junija nekaj novosti pri prehajanju meje (18. 6. 2020), Spremenjena pravila za prehajanje meje od 25. junija (24. 6. 2020), Od 4. julija strožji ukrepi glede prehajanja meje (3. 7. 2020) in Vročanje odločb o karanteni na določenih mejnih prehodih po novem možno le med 6. in 22. uro (7. 7. 2020).

Najpogostejša vprašanja in odgovori glede prehajanja državne meje

Tranzit čez ozemlje Slovenije v drugo državo možen v 12 urah po vstopu - pojasnilo

 Semafor covid 19 karantena da ali ne 08072020

Prihod iz države na rdečem seznamu

14-dnevna karantena se odredi vsem osebam, ki vstopajo v Slovenijo in imajo stalno ali začasno prebivališče v državah s poslabšano epidemiološko situacijo (t. i. rdeči seznam), in vsem osebam (ne glede na državljanstvo ali državo bivanja), ki prihajajo v Slovenijo iz teh držav. *

* Izjemoma lahko brez omejitev in karantene iz teh držav (ne glede na državljanstvo in bivališče) vstopijo le, če sodijo med šest izjem v 10. členu odloka (2., 3., 4., 5., 6. in 7. točka). Dodatno je za izjemi v točkah 2 in 7 zahtevan tudi negativni test na prisotnost COVID-19, ki ne sme biti starejši od 36 ur in je opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja ali v organizaciji oziroma pri posamezniku, ki ju je pooblastil nacionalni inštitut za javno zdravje.

Prihod iz države na rumenem seznamu

Če država ni niti na t. i. zelenem seznamu varnih držav niti na t. i. rdečem seznamu držav s poslabšano epidemiološko situacijo, se šteje, da je na rumenem seznamu.

Državljan Slovenije in tujec s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji lahko v Slovenijo iz države na rumenem seznamu (če gre za državo članico Evropske unije ali schengenskega območja) vstopi brez karantene, če predloži dokazilo, da ne prihaja iz držav z rdečega seznama (na primer originalni račun za plačilo nastanitve v državi z rumenega seznama, dokazilo o lastništvu nepremičnine ali plovila, kjer je bival v tem času, uradni seznam posadke v primeru najema plovila oziroma drugo ustrezno dokazilo).

Za druge osebe je ob vstopu iz držav na rumenem seznamu obvezna 14-dnevna karantena.*

* Izjemoma se karantena osebi ne odredi, če sodi med katero koli izmed 16 izjem v 10. členu odloka. Dodatno morajo osebe, ki uveljavljajo izjemo iz 1.a, 2., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 15. in 16. točke tega člena, ob prehodu meje predložiti negativni izvid testa na prisotnost COVID-19, ki ni starejši od 36 ur in je bil opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja ali v organizaciji oziroma pri posamezniku, ki ju je pooblastil Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Prihod iz države na zelenem seznamu

Osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v epidemiološko varni državi (t. i. zeleni seznam) in prihajajo iz teh držav, lahko v Slovenijo vstopijo brez omejitev in karantene.

 

Vročanje odločb o karanteni na meji

Policija osebi ob vstopu v Slovenijo odvzame podatke (ime in priimek, rojstni datum, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma kraja bivanja, kjer bo prestajala karanteno v Sloveniji) in jih posreduje predstavniku Ministrstva za zdravje, ki na mejnem prehodu poskrbi za izdajo in vročitev odločbe o karanteni. Po vročitvi odločbe se osebi dovoli vstop v državo.

Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo odločb o karanteni, lahko vstopajo le na določenih mejnih prehodih oziroma kontrolnih točkah:

  • Gruškovje, Obrežje, Metlika in Jelšane na meji s Hrvaško,
  • Pince na meji z Madžarsko in
  • mejni prehod za mednarodni zračni promet Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (Brnik).

Na naštetih kontrolnih točkah je vročanje odločb možno le med 6. in 22. uro; izjema je le mejni prehod Obrežje, kjer vročanje odločb poteka neprekinjeno 24/7.

Na kontrolnih točkah z Avstrijo in Italijo ter na letališčih Edvarda Rusjana Maribor in Portorož podatke zbere policija in jih posreduje Ministrstvu za zdravje, ki odločbo o karanteni vroči na naslovu prebivališča ali naslovu, kjer bo oseba prestajala karanteno v Sloveniji.

Potnikom, ki jim ni odrejena karantena, policisti na meji vročijo navodilo NIJZ o izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 .

 

Zavrnitev vstopa v Slovenijo

Vstop v Slovenijo se ne dovoli osebi, ki nima prebivališča v Sloveniji ter ob prehodu meje pove, da je pozitivna na SARS-CoV-2 (COVID-19) ali izkazuje očitne bolezenske znake, značilne za okužbo z virusom SARS-CoV-2 (povišana telesna temperatura, kašelj, težko dihanje). Prav tako se ne dovoli vstop oseb, za katere se predvideva, da zaradi ukrepov sosednjih držav ne bodo mogle zapustiti ozemlja Slovenije.

 

Tranzit čez ozemlje Slovenije

Tranzit čez ozemlje Slovenije v drugo državo je možen v 12 urah po vstopu. Več informacij

 

Prestopanje meje na kontrolnih točkah

Izvajanje kontrole se prilagaja gostoti prometa in izraženim tveganjem pri potnikih na posamezni kontrolni točki. Upravičenci do prestopa meje na posameznih kontrolnih točkah, ki so navedene v nadaljevanju, morajo upoštevati Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/20, 86/20, 88/20, 90/20, 93/20 in 95/20 - neuradno prečiščeno besedilo) .

 

Kontrolne točke na mednarodnih letalskih in pomorskih povezavah

Od 15. maja 2020 so ponovno odprte kontrolne točke na letalskih povezavah za mednarodni zračni promet (Ljubljana, Maribor in Portorož) in na pomorskih povezavah za mednarodni pomorski promet (Koper in Piran). Odpiralni časi so navedeni na seznamu vseh mejnih prehodov na zunanji schengenski meji.

 

Kontrolne točke na meji z Avstrijo

Kontrolna točka Obratovalni čas Upravičenci
Karavanke – Karawankentunnel 24/7 vsi
Ljubelj – Loibltunnel 24/7 vsi
Šentilj (avtocesta) – Spielfeld (Autobahn) 24/7 vsi
Šentilj (železnica)Spielfeld (Eisenbahn)

24/7 po voznem redu oprtnih vlakov in dvakrat na dan po voznem redu potniških vlakov

Poleg tovornega prometa tudi mednarodni promet potniških vlakov iz Avstrije (Dunaja) v Slovenijo (Ljubljano), dvakrat dnevno, od tega enkrat direktni vlak, enkrat s prestopom v Mariboru.
 
Mejo z Avstrijo lahko izven navedenih kontrolnih točk na cestnih povezavah prestopijo samo državljani Slovenije in Avstrije. To pomeni, da lahko slovenski in avstrijski državljani mejo prestopajo na vseh mestih, kjer so bili pred vstopom Slovenije v schengensko območje mejni prehodi med obema državama. Vse ostale osebe pa lahko v Slovenijo vstopijo samo na zgoraj navedenih kontrolnih točkah.
 

Kontrolne točke na meji z Madžarsko

Kontrolna točka Obratovalni čas Upravičenci
Dolga vas – Redics 24/7 vsi
Pince (avtocesta) – Torniyszentmiklos (Országút) 24/7 vsi

Mejo z Madžarsko lahko izven navedenih kontrolnih točk na cestnih povezavah prestopijo samo državljani Slovenije in Madžarske. To pomeni, da lahko slovenski in madžarski državljani mejo prestopajo na vseh mestih, kjer so bili pred vstopom Slovenije v schengensko območje mejni prehodi med obema državama. Vse ostale osebe pa lahko v Slovenijo vstopijo samo na zgoraj navedenih kontrolnih točkah.

 

Kontrolne točke na meji z Italijo

Kontrolna točka Obratovalni čas Upravičenci
Vrtojba ‒ St. Andrea 24/7 vsi
Fernetiči ‒ Fernetti 24/7 vsi
Škofije ‒ Rabuese 24/7 vsi
Krvavi potok ‒ Pesse od 5. do 23. ure vsi

Mejo z Italijo lahko izven navedenih kontrolnih točk na cestnih povezavah prestopijo samo državljani Slovenije in Italije. To pomeni, da lahko slovenski in italijanski državljani mejo prestopajo na vseh mestih, kjer so bili pred vstopom Slovenije v schengensko območje mejni prehodi med obema državama. Vse ostale osebe pa lahko v Slovenijo vstopijo samo na zgoraj navedenih kontrolnih točkah.

 

Prehajanje državne meje s Hrvaško

Od 15. junija 2020 ponovno obratujejo vsi mejni prehodi za obmejni promet na meji s Hrvaško. Prek mejnih prehodov za obmejni promet lahko prestopajo državno mejo državljani Slovenije in Hrvaške ter osebe, za katere velja pravica do prostega gibanja po pravu Unije. Potniki, ki nameravajo prestopati mejo med Slovenijo in Hrvaško, lahko torej uporabljajo tako mejne prehode za mednarodni kot obmejni promet.

Prehajanje meje za dvolastnike in najemnike zemljišč. Na slovensko-hrvaški meji (tj. zunanji schengenski meji) lahko ti upravičenci uporabljajo prehode, ki so urejeni po (še vedno veljavnem) sporazumu med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.

 

Omejitev nenujnih potovanj pri državljanih tretjih držav ob vstopu v državo na zunanji schengenski meji

Pri potnikih, državljanih tretjih držav, ki želijo vstopiti v državo, od 31. marca 2020 na vseh mejnih prehodih na zunanji schengenski meji - poleg ostalih pogojev za vstop - preverjamo tudi, ali je njihovo potovanje res nujno.

Kot nujno potovanje se šteje vstop državljanov tretjih držav, ki vstopajo z namenom izvajanja nujno potrebnih dejavnosti, kot so poklicno izvajanje zdravstvene nege, raziskovanj na področju zdravstva in poklicno oskrba starejših; prekomejno izvajanje dejavnosti; sezonska dela v kmetijstvu; zaposleni v transportu; diplomati, osebje mednarodnih organizacij, vojaško osebje in humanitarni delavci ter osebje civilne zaščite v njihovi funkciji; potniki v tranzitu (vključno s tistimi, ki so repatriirani preko konzularne pomoči); potniki z nujnimi družinskimi razlogi. Več informacij v sporočilu: Zaradi začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo državljani tretjih držav v Slovenijo le v nujnih primerih

 

Povezane vsebine

Mejni prehodi na zunanji schengenski meji

Schengenska ureditev v Sloveniji

Zaradi začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo državljani tretjih držav v Slovenijo le v nujnih primerih

Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/20, 86/20, 88/20, 90/20, 93/20 in 95/20 - neuradno prečiščeno besedilo)

Seznam držav za prehajanje državne meje brez omejitev

 

Zadnja sprememba: 8. 7. 2020

V zvezi s situacijo na področju migracij objavljamo obširnejšo informacijo o delu slovenske policije na področju mejnih zadev in tujcev. Vsebuje predvsem pojasnila o nalogah in pristojnostih policije, ki se nanašajo na tujce, ki nedovoljeno prestopijo državno mejo. Objavljamo tudi sporočila za javnost in statistične podatke policije ter številne koristne povezave. / English version

naslovnica_schengen5let21. decembra 2007 je Slovenija postala država članica schengenskega območja. Takrat smo odpravili nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami Evropske unije, 30. marca naslednje leto pa se je sprostil še nadzor na zračnih mejah.

Za našo državo je bil to pomemben zgodovinski dogodek, saj smo se tako še tesneje povezali z Evropo. Obenem smo z vstopom v “schengen” prevzeli zelo odgovorno nalogo - v imenu vseh držav članic varovati skupno zunanjo mejo po schengenskih standardih. 

V schengensko območje so trenutno vključene skoraj vse države EU, razen Bolgarije, Cipra, Irske, Romunije in Velike Britanije. Bolgarija in Romunija se na vstop v schengensko območje še pripravljata. Prav tako so se mu pridružile nekatere države, ki niso članice EU: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. 

Prosto prehajanje notranjih schengenskih meja

Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja. Vsakemu državljanu EU je omogočeno, da brez posebnih formalnosti potuje, dela in živi v katerikoli državi EU. Schengensko območje, t. i. območje brez meja, omogoča svobodno gibanje več kot 400 milijonom državljanov EU ter državljanom mnogih držav, ki niso članice EU - poslovnežem, turistom, študentom, raziskovalcem in ostalim obiskovalcem, ki v EU prebivajo zakonito.

Z veljavnim dokumentom (za slovenske državljane je to osebna izkaznica ali potni list) lahko vsak, ne glede na državljanstvo, kjerkoli in kadarkoli prestopi notranje meje med državami v schengenskem prostoru brez mejne kontrole.

Slovenija ima notranjo schengensko mejo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Več o tem: Notranja schengenska meja

Temeljitejši nadzor na zunanjih schengenskih mejah

Protiutež ukinitvi kontrole na notranjih mejah je temeljitejši mejni nadzor na zunanjih schengenskih mejah, predvsem zato, da ustavi nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovino z ljudmi in druge oblike čezmejne kriminalitete. 

Prestop zunanje meje je dovoljen le na mejnih prehodih, v času njihovega obratovanja. Več o tem: Mejni prehodi na zunanji schengenski meji

Izvajanje izravnalnih ukrepov

Poleg skupnih pravil za kontrolo na zunanjih mejah schengenskih držav, ki se izvajajo na mejnih prehodih in na državljane vplivajo neposredno, pa so v boju proti organiziranemu kriminalu in za zagotavljanje varnosti na celotnem schengenskem območju zelo pomembni tudi čezmejno policijsko sodelovanje, usklajevanje zakonodaje držav članic, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, skupna vizumska politika, izmenjava podatkov v centralnem schengenskem informacijskem sistemu idr. Te ukrepe imenujemo tudi izravnalni ukrepi, saj se z njimi “izravna” varnostni primanjkljaj, ki nastane z ukinitvijo kontrole na notranjih mejah. Zato je na območjih ob notranji meji oz. na področjih, kjer varnostna problematika to zahteva, slovenska policija ustanovila policijske postaje za izravnalne ukrepe.

Za vstop in bivanje v drugi državi EU mora imeti slovenski državljan osebno izkaznico ali veljavni potni list. Enako velja za prestop zunanje meje.

Povezane vsebine

Schengenski informacijski sistem (SIS) in uradi SIRENE

O vključevanju v schengenski prostor - Slovenija, schengenska novinka

Slovenija, pet let v schengenskem območju 

Aktivnosti slovenske policije v zvezi z migracijami

 

Dne 13. 5. 2008 je v Bosni in Hercegovini začel veljati nov Zakon o tujcih (Zakon o kretanju i boravku stranaca i azilu), ki opredeljuje potovanje mladoletnih oseb v to državo.

Mejna kontrola je kontrola na mejnem prehodu, pri kateri se ugotavljajo pogoji za prestop zunanje schengenske meje in ki je obvezna za vse osebe, vključno z njihovimi vozili in predmeti v njihovi posesti, ki so že prestopile ali nameravajo prestopiti državno mejo.

Otroci za potovanje v tujino potrebujejo veljaven dokument za prestop državne meje (veljavna osebna izkaznica, veljaven potni list ali drug dokument, ki je priznan kot potovalna listina, npr. potna listina za begunce, apatride, potni list za tujce ipd.). Če gre za take potovalne listine, je treba pri pristojnih hrvaških organih predhodno preveriti, ali jih priznavajo kot veljavne dokumente za prehod meje.

Potni list

Pristojni organ za izdajo potnega lista v Republiki Sloveniji je upravna enota. V nujnih primerih (kot npr. zdravljenje, bolezen oziroma smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki) sme potni list izdati Ministrstvo za notranje zadeve. Državljanu, ki v tujini stalno ali začasno prebiva ali je v tujini, pa se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne more vrniti v državo, lahko izda potni list tudi organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Diplomatski in službeni potni list izda Ministrstvo za zunanje zadeve.