Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja mora zadostiti trem osnovnim kriterijem, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati,
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Nahaja se v obliki: dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. 

Organ v zvezi z informacijami javnega značaja ni dolžan za prosilca na novo ustvarjati dokumente.

Arhivsko gradivo po zakonu, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja.

Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij.

Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, zakon jih imenuje prosilci. Prosilci imajo pravico zahtevati od organa, ki razpolaga z informacijo in ta spada v njegovo delovno področje, da jim informacijo posreduje.

Organ praviloma omogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja preko posredovanja v svetovni splet z objavo v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, razen kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka.

 

Zavrnitev dostopa do zahtevane informacije

Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja (peti odstavek 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja; v nadaljevanju: ZDIJZ).

Prav tako organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če gre za izjeme v zvezi s postopki in varovanja tajnosti vira, kot so določeni v 5.a členu ZDIJZ:

(1) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.

(2) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop ali njeno ponovno uporabo tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.

(3) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico od policije pridobiti informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis.

Organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer:

  1. podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen;
  2. podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
  3. osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
  4. podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike;
  5. podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek;
  6. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
  7. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
  8. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
  9. podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine;
  10. podatek o naravni oziroma kulturni vrednoti, ki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje naravne ali kulturne dediščine, ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne oziroma kulturne vrednote;
  11. podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Organ je tudi ob obstoju zgoraj navedenih okoliščin (izjem) dolžan dopustiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije, razen v naslednjih primeri:

  1. za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
  2. za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
  3. za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
  4. za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike;
  5. za podatke, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku.

Ali je v konkretnem primeru dejansko podana prevlada javnega interesa nad omejitvami, se ugotovi z izvedbo testa javnega interesa.

Zakon organ zavezuje tudi k posredovanju zahtevane informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali opravljanje javne funkcije oz. delovno razmerje javnega uslužbenca.

Prav tako mora biti brez kakršnikoli izjem dopusten dostop do podatkov glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

Organ pa prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali javno dostopna na kakšen drug način (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), ampak mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

Policija lahko prosilcu skladno z ZDIJZ zavrne zahtevo za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:

  1. podatek iz prvega odstavka 6. člena ali
  2. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali
  3. podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, ali
  4. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.

 

Neposreden dostop

Nekatere informacije so fizično dostopne v prostorih Generalne policijske uprave vsak delavnik od 9. do 15.30, v petek od 9. do 14.30.

Večina informacij je dostopna na spletnem naslovu www.policija.si ob vsakem času. Veliko uporabnih informacij se nahaja tudi na spletni strani e-uprava.

 

Postopek za pridobitev informacije javnega značaja

Prosilec, ki želi pridobiti informacijo javnega značaja, mora postopati po postopku, ki ga predvideva ZDIJZ, in sicer lahko vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi neformalno zahtevo.

Pravno varstvo ima le prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo.

 

Ustna zahteva

Uradna oseba je dolžna omogočiti dostop do informacije javnega značaja, razen če gre za varovane podatke iz 5.a ali 6. člena tega zakona.

Če zahteva informacijo na vpogled, mu je policija dolžna omogočiti vpogled pod pogojem, da ima dovolj časa za seznanitev z njeno vsebino.

Ustna zahteva se ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu zakona, ki ureja upravni postopek. Torej, prosilcu, ki je zahtevo vložil ustno, ZDIJZ odreka pravno varstvo.

 

Pisna zahteva

Zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.

V zahtevi mora prosilec opredeliti:

  1. informacijo, s katero se želite seznaniti,
  2. na kakšen način se želite seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Ni potrebno pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.

V zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:

  1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;
  2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);
  3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti.

 

Ravnanje z zahtevo

Če prosilec vloži nepopolno zahtevo, se ga pozove, da jo v predvidenem roku dopolni. Pri tem mu lahko pomaga uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja. Če prosilec tega ne stori, se zahtevo zavrže. Zoper sklep o zavržbi zahteve se prosilec lahko pritoži, o pritožbi pa odloča Informacijski pooblaščenec.

Glede na to, da prosilec sam presodi, kateri izmed organov razpolaga z informacijo, ki jo želi, se lahko seveda zgodi, da se zmoti in vloži zahtevo pri organu, ki te informacije nima in mu je zato ne more posredovati. Organ v takem primeru zahtevo, za katero ni pristojen, odstopi tistemu organu, ki z zahtevano informacijo razpolaga, ter o tem obvesti prosilca.

Prosilci (pravne in fizične osebe) svoje zahteve lahko naslovijo na organ ali uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja: Anito Kodre, mag. Jožeta Plazarja, Petro Recek ali Tadejo Kolenc.

Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Če potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa do informacije javnega značaja, skladno z določbami 7. člena ZDIJZ, ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko podaljša rok za največ 30 delovnih dni. Zoper sklep o podaljšanju roka ni možna pritožba.

Če uradna oseba zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izdaja posebne upravne odločbe, ampak napravi uradni zaznamek (prosilcu posreduje zahtevano informacijo). Če pa zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del je tudi obrazložitev izreka in pravni pouk. S tem se prosilcu omogoči vložitev pravnega sredstva proti odločitvi organa.

O zahtevi za ponovno uporabo organ odloči s pisno odločbo. Če je edini pogoj ponovne uporabe navedba vira, organ ne glede na prejšnji stavek o tem napravi zgolj uradni zaznamek.

Zakon vzpostavlja domnevo, da se zahteva šteje za zavrnjeno, če organ ne omogoči prosilcu dostopa v predvidenem roku (20, izjemoma 30 dni) ali če ne izda ali ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve.

O pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, ali zaradi molka organa odloča Informacijski pooblaščenec.

Če so zahtevane informacije na spletu dostopne in na voljo za ponovno uporabo v odprtem formatu in v strojno berljivi obliki, skupaj z objavljenimi pogoji za ponovno uporabo, organ prosilca napoti na ustrezno mesto in o tem napravi uradni zaznamek. Ne glede na to lahko prosilec zahteva ponovno uporabo pod drugačnimi pogoji od tistih, ki jih je organ navedel ob podatkih.

 

Dostop za ljudi s posebnimi potrebami

Dostopnost do informacij javnega značaja za ljudi s posebnimi potrebami je v skladu s 12. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, saj je vse informacije možno pridobiti tudi izključno v tekstovni obliki.

  

Stroški posredovanja informacij javnega značaja

Organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko prosilcu zaračuna le materialne stroške. Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 20 eurov (z vključenim DDV); in sicer lahko organ zaračuna prosilcu materialne stroške za posredovanje naslednjih informacij (drugi odstavek 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja; v nadaljevanju: Uredba):

  1. prepisa, fotokopije ali nosilca elektronskega zapisa zahtevane informacije, pri čemer se kot prepis šteje izdelava kakršnegakoli dvojnika s tehničnimi sredstvi,
  2. pretvorbo informacije iz elektronske v fizično obliko, če je informacija izključno v elektronski obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v fizični obliki,
  3. pretvorbo informacije iz fizične v elektronsko obliko, če je informacija izključno v fizični obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v elektronski obliki,
  4. izdelavo fotokopije zaradi izvajanja delnega dostopa za vpogled v dokumente,
  5. poštnino za pošiljanje po pošti.

Skladno s tretjim odstavkom 16. člena Uredbe organ ne zaračuna stroškov:

  1. za vpogled v dokumente, kadar ne gre za primere iz 4. točke prejšnjega odstavka,
  2. za vpogled v dokumente v elektronski obliki, ne glede na izveden delni dostop, če se ga opravi v elektronski obliki,
  3. za telefonsko posredovanje informacij,
  4. za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za primere iz 3. točke prejšnjega odstavka,
  5. za posredovanje informacij po telefaksu, ki skupaj ne presegajo petih strani.

Organ je dolžan objaviti stroškovnik v svojem katalogu informacij javnega značaja. Enoten stroškovnik je določen s 17. členom Uredbe.

Cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja so (brez DDV):

  1. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A4 0,06 eura,
  2. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A3 0,13 eura,
  3. ena stran fotokopije ali tiskanega večjega formata 1,25 eura,
  4. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A4 0,63 eura,
  5. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A3 1,25 eura,
  6. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega večjega formata 2,50 eura,
  7. elektronski zapis na eni zgoščenki CD 2,09 eura,
  8. elektronski zapis na eni zgoščenki DVD-R 2,92 eura,
  9. elektronski zapis na enem USB-ključku, cena, po kateri je USB-ključek organ nabavil,
  10. pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 eura,
  11. pretvorba ene strani dokumenta formata A3 iz fizične v elektronsko obliko 0,20 eura,
  12. poštnina za pošiljanje informacij po pošti skladno z veljavnim cenikom za poštne storitve.

Organ mora prosilca o plačilu stroškov predhodno seznaniti (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ). Če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. V 18. členu Uredbe je določen način plačila stroškov:

(1) Za plačilo stroškov posredovanja izda organ prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu s to uredbo. Organ določi rok, v katerem mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij. Rok ne sme biti daljši od petnajstih dni od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep odloča Informacijski pooblaščenec.

(2) Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 eurov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. V pozivu za plačilo vnaprejšnjega pologa mora organ določiti rok za plačilo, ki ne sme biti daljši od petnajstih dni od prejema poziva, in obrazložiti višino pologa. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep v skladu s prejšnjim odstavkom. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec razliko plača skladno s prejšnjim odstavkom.

  

Stroški za ponovno uporabo podatkov

V 34.a členu ZDIJZ je določeno, da lahko organ za ponovno uporabo podatkov lahko zaračuna mejne stroške, ne sme pa zaračunati cene. Mejni stroški so stroški, ki jih ima organ neposredno s pripravo in posredovanjem kopije informacije javnega značaja za prosilca (20. člen Uredbe). Organ za ponovno uporabo mejne stroške zaračuna skladno s 16., 17., 18. in 25. členom Uredbe.

Obvezen pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja je navedba vira. Organ lahko določi tudi druge pogoje ponovne uporabe, če je to potrebno:

  1. zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja,
  2. za pravilno razumevanje informacije javnega značaja ali
  3. zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu.

Po določili desetega odstavka 34.a člena ZDIJZ se šteje, da metapodatki zavezancev za ponovno uporabo predstavljajo uradno besedilo z upravnega področja v smislu zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Ponovna uporaba metapodatkov je brezplačna in prosta.

 

Uradne osebe

Anita KODRE
URADNA OSEBA ZA DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
Ministrstvo za notranje zadeve
POLICIJA
Štefanova 2
1501 Ljubljana
tel. št.: 01 428 44 60
e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.


Petra RECEK
URADNA OSEBA ZA DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
Ministrstvo za notranje zadeve
POLICIJA
Štefanova 2
1501 Ljubljana
tel. št.: 01 428 45 91
e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.


mag. Jože PLAZAR
URADNA OSEBA ZA DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
Ministrstvo za notranje zadeve
POLICIJA
Štefanova 2
1501 Ljubljana
tel. št.: 01 514 70 29
e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.


Tadeja KOLENC
URADNA OSEBA ZA DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
Ministrstvo za notranje zadeve
POLICIJA
Štefanova 2
1501 Ljubljana
tel. št.: 01 428 46 13
e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.