|
1. OSNOVNI PODATKI O KATALOGU
|
|
| Naziv organa: | Ministrstvo za notranje zadeve, Policija |
| Odgovorna uradna oseba: | generalni direktor policije |
| Datum prve objave kataloga: | 5. 7. 2005 |
| Datum zadnje spremembe: | 18. 1. 2019 |
| Katalog je dostopen na spletnem naslovu: | https://www.policija.si/index.php/informacije-javnega-znaaja |
|
2. SPLOŠNI PODATKI O ORGANU IN INFORMACIJAH JAVNEGA ZNAČAJA, S KATERIMI RAZPOLAGA |
|
|
2. a Organigram in podatki o organizaciji organa |
|
| Kratek opis delovnega področja organa: |
Temeljna delovna področja Slovenska policija, ki je z Zakonom o policiji 18.julija 1998 postala organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, kot ena izmed nosilk nacionalne varnosti, zagotavlja visoko stopnjo notranje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem, človekove pravice in temeljne svoboščine ter druge ustavnopravne vrednote. Delovanje policije temelji na uveljavljanju in spoštovanju pravnega reda, evropskih konvencij in priporočil, etičnosti in strokovnosti ob doslednem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Policija svoje cilje, programe in načine dela prilagaja varnostnim potrebam. Osnovno vodilo je opravljanje policijske dejavnosti v skupnosti, pri čemer izhaja iz:
Slovenska policija ima več strateških ciljev in usmeritev, toda njen temeljni cilj je kratek in jedrnat: zagotoviti notranjo varnost v Republiki Sloveniji ter prevzeti svoj del odgovornosti za globalno varnost. V skladu z zakonom policija opravlja naslednje naloge:
Organiziranost policije: Policija opravlja naloge na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. Organizacijsko jo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje. Sedež policije je v Ljubljani. Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave. Poleg tega koordinira, usmerja in nadzoruje delo organizacijskih enot policije in notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave, zagotavlja zakonito opravljanje nalog, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakonom ali predpisi, izdanimi na podlagi zakonov. Za opravljanje posameznih policijskih nalog so zadolženi:
Takšna razčlenjenost generalne policijske uprave je posledica njenih nalog in centralizacije finančne, kadrovske in izobraževalne funkcije. Poleg regulativne, koordinativne in nadzorstvene funkcije operativne službe opravljajo tudi nekatere operativne naloge. Na regionalni ravni policijske naloge opravlja 11 policijskih uprav, katere vodijo direktorji, ki so za svoje delo in delo celotne policijske uprave odgovorni generalnemu direktorju policije. Policijska uprava je območna organizacijska enota policije, ki jo vlada ustanovi na določenem območju države, določi pa tudi njen sedež. Policijske uprave so z generalno policijsko upravo povezane organizacijsko in funkcionalno. Členitev strokovnih služb na policijskih upravah je namreč prilagojena strukturi strokovnih služb generalne policijske uprave. Njene enote so naslednje:
Policijska postaja je ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno delovno področje; je osnovna organizacijska enota na lokalni ravni. Njeno območje in sedež določa minister. Vodi jo komandir, ki je za svoje delo in delo celotne policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave. Glede na delovno področje so:
|
|
Seznam vseh notranjih organizacijskih enot |
Generalna policijska uprava Štefanova 2 Predstavnica policije za odnose z javnostmi: Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete: Drago MENEGALIJA Vodstveni delavci generalne policijske uprave in policijskih uprav Policijske upravePolicijska uprava Celje predstavnica za odnose z javnostmi v Policijski upravi Celje: Milena Trbulin Policijska uprava Koper predstavnica za odnose z javnostmi v Policijski upravi Koper: Anita Leskovec
Policijska uprava Kranj predstavnik v Policijski upravi Kranj: mag. Bojan Kos GSM: 031 771 518 Policijska uprava Ljubljana predstavnica za odnose z javnostmi v Policijski upravi Ljubljana: Maja Ciperle Adlešič predstavnica za odnose z javnostmi v Policijski upravi Ljubljana: Nataša Pučko Policijska uprava Maribor predstavnik za odnose z javnostmi v Policijski upravi Maribor: Miran Šadl
Policijska uprava Murska Sobota Ulica arhitekta Novaka 5 predstavnica za odnose z javnostmi v Policijski upravi Murska Sobota: Suzana Rauš Policijska uprava Nova Gorica predstavnik za odnose z javnostmi v Policijski upravi Nova Gorica: Dean Božnik Policijska uprava Novo mesto predstavnica za odnose z javnostmi v Policijski upravi Novo mesto: Alenka Drenik
Seznam tiskovnih predstavnikov policijskih uprav
|
| Organigram organa | |
|
2. b Seznam drugih organov z delovnega področja (le za ministrstva) |
|
| Seznam vseh drugih organov s področja dela: | / |
|
2. c Kontaktni podatki uradne osebe (oseb), pristojnih za posredovanje informacij |
|
| Pristojna oseba: |
Tadeja KOLENC
dr. Robert RADKOVIČ mag. Jože PLAZAR |
|
2. d Seznam zakonov, podzakonskih aktov in predpisov Evropske skupnosti z delovnega področja organa (preko državnega, lokalnega oziroma evropskega registra predpisov) |
|
|
Državni predpisi: |
Povezave: |
| Predpisi EU | |
|
2. e Seznam predlogov predpisov (preko državnega oziroma lokalnega registra predpisov) |
|
| Predlogi predpisov | |
|
2. f Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih |
|
| Seznam strateških in programskih dokumentov |
Poročila
Programi, strategije
Usmeritve, ukrepi, drugo
|
|
2. g Seznam vrst upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov |
|
| Vrste postopkov, ki jih vodi organ |
|
|
2. h Seznam javnih evidenc, s katerimi organ upravlja |
|
| Seznam evidenc |
|
|
2. i Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov |
|
| Seznam zbirk | |
|
2. j Najpomembnejši vsebinski sklopi drugih informacij javnega značaja oziroma seznam posameznih dokumentov |
|
| Sklopi informacij - sledijo razčlenjenemu opisu delovnega področja organa |
|
|
3. OPIS NAČINA DOSTOPA DO DRUGIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA |
|
| Opis dostopa do posameznih sklopov informacij: |
Neposreden dostop Nekatere informacije so fizično dostopne v prostorih Generalne policijske uprave vsak delavnik od 9. do 15.30, v petek od 9. do 14.30. Večina informacij je dostopna na spletnem naslovu www.policija.si ob vsakem času. Veliko uporabnih informacij se nahaja tudi na spletni strani e-uprava.
Informacije, ki niso neposredno dostopne v prostorih Generalne policijske uprave ali na svetovnem spletu, bo uradna oseba posredovala na zahtevo prosilca. Informacija bo prosilcu posredovana, če jo policija dejansko poseduje (če to lahko stori brez preoblikovanja in obdelovanja informacij, ki jih ima, v odgovor, ki ga prosilec zahteva). Dostop do informacije, s katero razpolaga, pa lahko zavrne, če obstoji kateri izmed enajstih zakonsko določenih izjem. Izjeme, določene v 6. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, so na primer:
Ob pozitivno rešeni zahtevi bo prosilec seznanjen z zahtevano informacije tako, da jo bo dobil na vpogled ali mu bo zagotovljen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis (odvisno od njegove zahteve).
Prosilec lahko se v času uradnih ur lahko osebno zglasi pri uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja. Če zahteva dostop do informacije javnega značaja ustno, v skladu z veljavno zakonodajo ne more vložiti pritožbe na ustno negativno odločitev ministrstva. Pravno varstvo je mogoče samo na podlagi pisne zahteve. Prosilec lahko zahteva podatek tudi preko telefona. V tem primeru naj prosilec izrecno navede, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Enako kot pri osebni ustni zahtevi proti ustni negativni odločitvi policije ni mogoča pritožba. Prosilec lahko za informacijo zaprosi po elektronki poti. Samo če je zahteva podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, se jo šteje za pisno zahtevo, drugače pa se jo obravnava kot ustno, kar pomeni, da v primeru zavrnitve prosilec nima pravice do pritožbe. Zahtevo se lahko poda na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Zahtevo se posreduje pisno po pošti ali po elektronski poti (uporaba varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom). Prosilec (pravna ali fizična osebe) svoje zahteve lahko naslovi na organ ali neposredno na uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer Tadejo Kolenc, Petro Recek, dr. Roberta Radkoviča ali mag. Jožeta Plazarja. Zahtevo se lahko vloži tudi ustno na zapisnik na Generalni policijski upravi, in sicer vsak delavnik od 9. do 15.30, v petek od 9. do 14.30. Takšna zahteva se bo štela za pisno zahtevo. Zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, podjetja ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi mora prosilec opredeliti:
Ni potrebno pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če prosilec vloži nepopolno zahtevo, se ga pozove, da jo v predvidenem roku dopolni. Pri tem mu lahko pomaga uradna oseba. Če prosilec tega ne stori, se zahtevo zavrže. Če policija ni pristojna za reševanje zahteve, jo odstopi tistemu organu, ki z zahtevano informacijo razpolaga, ter o tem obvesti prosilca. Uradna oseba je dolžna na zahtevo odgovoriti v največ 20-ih delovnih dneh, izjemo se lahko rok podaljša za 30 dni. Rok za reševanje zahtevka teče od delovnega dneva, ko je policija prejela popolno zahtevo. Če uradna oseba v imenu policije zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izda posebne upravne odločbe, ampak naredi uradni zaznamek (prosilcu posreduje zahtevano informacijo). Če pa zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del je tudi obrazložitev izreka in pravni pouk. Tako se prosilcu omogoči, da proti odločitvi organa vloži pravno sredstvo. O pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, ali molk organa odloča Informacijski pooblaščenec.
Dostopnost do informacij javnega značaja za ljudi s posebnimi potrebami je v skladu s 13. členom uredbe, saj je vse informacije možno pridobiti tudi izključno v tekstovni obliki.
Vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja je brezplačen. Prosilcu se lahko zaračunajo le materialni stroški, ki nastanejo pri posredovanju informacij javnega značaja. Stroški so razvidni iz 16., 17. in 18. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Če prosilec zahteva informacije javnega značaja v večjem obsegu, se lahko od njega zahteva vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij. |
|
4. SEZNAM NAJPOGOSTEJE ZAHTEVANIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA |
|
| Seznam najpogosteje zahtevanih informacij oziroma tematskih sklopov |
|