|
1. OSNOVNI PODATKI O KATALOGU |
|
| Naziv organa: | Ministrstvo za notranje zadeve, Policija |
| Odgovorna uradna oseba: | generalni direktor policije |
| Datum prve objave kataloga: | 5. 7. 2005 |
| Datum zadnje spremembe: | 3. 2. 2020 |
| Katalog je dostopen na spletnem naslovu: | https://www.policija.si/index.php/informacije-javnega-znaaja |
|
2. SPLOŠNI PODATKI O ORGANU IN INFORMACIJAH JAVNEGA ZNAČAJA, S KATERIMI RAZPOLAGA |
|
|
2. a Organigram in podatki o organizaciji organa |
|
| Kratek opis delovnega področja organa: |
Temeljna delovna področja Slovenska policija, ki je z Zakonom o policiji 18.julija 1998 postala organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, kot ena izmed nosilk nacionalne varnosti, zagotavlja visoko stopnjo notranje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem, človekove pravice in temeljne svoboščine ter druge ustavnopravne vrednote. Delovanje policije temelji na uveljavljanju in spoštovanju pravnega reda, evropskih konvencij in priporočil, etičnosti in strokovnosti ob doslednem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Policija svoje cilje, programe in načine dela prilagaja varnostnim potrebam. Osnovno vodilo je opravljanje policijske dejavnosti v skupnosti, pri čemer izhaja iz:
Slovenska policija ima več strateških ciljev in usmeritev, toda njen temeljni cilj je kratek in jedrnat: zagotoviti notranjo varnost v Republiki Sloveniji ter prevzeti svoj del odgovornosti za globalno varnost. V skladu z zakonom policija opravlja naslednje naloge:
Organiziranost policije: Policija opravlja naloge na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. Organizacijsko jo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje. Sedež policije je v Ljubljani. Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave. Poleg tega koordinira, usmerja in nadzoruje delo organizacijskih enot policije in notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave, zagotavlja zakonito opravljanje nalog, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakonom ali predpisi, izdanimi na podlagi zakonov. Za opravljanje posameznih policijskih nalog so zadolženi:
Takšna razčlenjenost generalne policijske uprave je posledica njenih nalog in centralizacije finančne, kadrovske in izobraževalne funkcije. Poleg regulativne, koordinativne in nadzorstvene funkcije operativne službe opravljajo tudi nekatere operativne naloge. Na regionalni ravni policijske naloge opravlja 11 policijskih uprav, katere vodijo direktorji, ki so za svoje delo in delo celotne policijske uprave odgovorni generalnemu direktorju policije. Policijska uprava je območna organizacijska enota policije, ki jo vlada ustanovi na določenem območju države, določi pa tudi njen sedež. Policijske uprave so z generalno policijsko upravo povezane organizacijsko in funkcionalno. Členitev strokovnih služb na policijskih upravah je namreč prilagojena strukturi strokovnih služb generalne policijske uprave. Njene enote so naslednje:
Policijska postaja je ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno delovno področje; je osnovna organizacijska enota na lokalni ravni. Njeno območje in sedež določa minister. Vodi jo komandir, ki je za svoje delo in delo celotne policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave. Glede na delovno področje so:
|
|
Seznam vseh notranjih organizacijskih enot |
Generalna policijska upravaŠtefanova ulica 2
Drago MENEGALIJA Vodstveni delavci generalne policijske uprave in policijskih uprav
|
| Organigram organa | |
|
2. b Seznam drugih organov z delovnega področja (le za ministrstva) |
|
| Seznam vseh drugih organov s področja dela: | / |
|
2. c Kontaktni podatki uradne osebe (oseb), pristojnih za posredovanje informacij |
|
| Pristojne osebe: |
Anita KODRE Petra RECEK mag. Jože PLAZAR Tadeja KOLENC |
|
2. d Seznam zakonov, podzakonskih aktov in predpisov Evropske skupnosti z delovnega področja organa (preko državnega, lokalnega oziroma evropskega registra predpisov) |
|
|
Državni predpisi: |
Povezave: |
| Predpisi EU | |
|
2. e Seznam predlogov predpisov (preko državnega oziroma lokalnega registra predpisov) |
|
| Predlogi predpisov | |
|
2. f Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih |
|
| Seznam strateških in programskih dokumentov |
Poročila
|
|
2. g Seznam vrst upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov |
|
| Vrste postopkov, ki jih vodi organ |
|
|
2. h Seznam javnih evidenc, s katerimi organ upravlja |
|
| Seznam evidenc |
|
|
2. i Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov |
|
| Seznam zbirk | |
|
2. j Najpomembnejši vsebinski sklopi drugih informacij javnega značaja oziroma seznam posameznih dokumentov |
|
| Sklopi informacij - sledijo razčlenjenemu opisu delovnega področja organa |
|
|
3. OPIS NAČINA DOSTOPA DO DRUGIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA |
|
| Opis dostopa do posameznih sklopov informacij: | |
|
4. SEZNAM NAJPOGOSTEJE ZAHTEVANIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA |
|
| Seznam najpogosteje zahtevanih informacij oziroma tematskih sklopov |
|