Ustanovitev leta 1948

Začetki delovanja Policijskega orkestra segajo v čas po II. svetovni vojni. Prizadevanja tedanje slovenske vlade, predvsem ministra za kulturo Radovana Gobca, ministra za notranje zadeve Borisa Kraigerja, načelnika uprave ljudske milice za Slovenijo polkovnika Vasje Zgonca, Bojana Adamiča, bivšega dirigenta slovenske partizanske godbe, in drugih slovenskih glasbenikov ter politikov so se uresničila poleti leta 1948, ko je bila za kamnito mizo Vodnikove domačije ustanovljena Godba ljudske milice. Država je namreč potrebovala reprezentativni pihalni orkester za igranje na praznovanjih, proslavah, obletnicah, promenadnih in celovečernih koncertih ter podobnih prireditvah.

 

Težki, a zagnani začetki

Delovne razmere godbe niso bile prav nič rožnate. Inštrumentov je bilo malo, pa še ti so bili v zelo slabem stanju. Težave so bile tudi s prostori za vadbo in notnim gradivom. Domačih skladb za godbo ni bilo, razen priredb partizanskih pesmi. Do partitur tujih skladb za pihalno godbo pa v tistem času ni bilo lahko priti. V začetku je godba pogosto menjala službene prostore, dokler se ni ob koncu petdesetih let preselila v t. i. Galetov grad, kjer ima svoje prostore še danes.

 

Že kmalu uvedeno obvezno šolanje policijskih godbenikov

Težave so bile tudi s kadri, saj ustrezno izobraženih glasbenikov ni bilo. Na razpis za avdicijo godbe ljudske milice so se prijavili miličniki iz vse Slovenije, vendar so bili večinoma samouki. Godbeniki so pokazali veliko vnemo in zagnanost, vendar je bilo potrebno večmesečno intenzivno delo, da so lahko prvič javno nastopili. Z ubranim igranjem so prvič navdušili že leta 1948 na prvomajski paradi v Ljubljani.

Godbenike, ki jih je v začetku gnalo amatersko navdušenje, je bilo treba usposobiti za izvedbo zahtevnejših skladb. Za godbo ljudske milice je ministrstvo za notranje zadeve zato ustanovilo triletno glasbeno šolo, ki je bila za vse godbenike obvezna. Pouk je trajal ves dan od 7. do 12. ure dopoldan in od 14. do 18. ure popoldan.

 

Z leti sta se povečevala kakovost in ugled godbe

Leta 1972 se je Godba ljudske milice preimenovala v Godbo milice. Kakovost godbe je v naslednjih letih nezadržno rasla. Repertoar skladb so razširili z zahtevnimi odlomki opernih arij in fantazij ter z izvirno glasbo, pisano za pihalni orkester. Počasi, toda vztrajno je godba gradila lastno in prepoznavno glasbenoizrazno moč v umetniški interpretaciji in si tako dvigovala svoj ugled doma in v tujini.

 

Prvi protokolarni nastopi po osamosvojtvi Slovenije

Osamosvojitev Slovenije in konstituiranje lastne države sta vplivala tudi na organiziranost in delovanje državnih institucij. V skladu s tem je Godba milice leta 1992 postala Policijska godba. Po mednarodnem priznanju nove države so se hitro zvrstili prvi obiski tujih državnikov.

Tako je Policijska godba svoj prvi protokolarni nastop v novi državi izvedla 18. januarja 1992, ob uradnem obisku takratnega italijanskega predsednika Francesca Cossige.

24. februarja 1994 je slovenska vlada sprejela sklep, s katerim je Policijska godba uradno postala protokolarni orkester Republike Slovenije.

Ker pa sestava godbe po vrsti inštrumentov, pestrosti repertoarja in številčno presega sestavo godbe, se od leta 2001 uradno imenuje Policijski orkester.

 

Od devetdestih let orkester zaposluje le akademsko izobražene glasbenike

Vzporedno z rojstvom nove države je orkester doživel pravi razcvet. Začetek devetdesetih let je namreč pomenil velik profesionalni preskok, saj orkester od tedaj zaposluje le glasbenike s pridobljeno akademsko izobrazbo, poleg tega pa morajo ti uspešno opraviti tudi avdicijo, na kateri komisija izbere le najboljše. Glasbenik, ki se želi pridružiti orkestru, mora poleg tega izpolnjevati še splošne in posebne pogoje za sprejem v Policijo, med katerimi je izpit za izvajanje policijskih pooblastil.

V nekaj letih je Policijski orkester tako postal primerljiv z najboljšimi evropskimi profesionalnimi ansambli, njegovo odličnost pa mu priznavajo doma in v tujini.

 

Izjemno raznoliko področje delovanja

Področje delovanja orkestra je zelo široko in raznoliko, tako njegovi člani nastopajo na protokolarnih obveznostih, slovesnostih v okviru Policije, državnih proslavah, dobrodelnih prireditvah, igrajo na mednarodnih športnih prireditvah, samostojnih koncertih doma in v tujini, sodelujejo z Glasbeno mladino ljubljansko in z Zvezo slovenskih godb.

Največji izziv za visoko profesionalne glasbenike pa je koncertna dejavnost, ki jo predstavlja vsakoletni gala koncert v Cankarjevem domu, božično-novoletni koncerti po Sloveniji in koncerti z gostujočimi dirigenti iz tujine - Amerike, Nizozemske, Nemčije in Avstrije.

 

Z orkestrom so sodelovali mnogi svetovno priznani dirigenti

Tako je Policijski orkester v preteklosti ob številnih projektih nastopal s svetovno priznanimi skladatelji in dirigenti (dr. Alfred Reed, Manfred Schneider, Roger Boutry, Jacob de Haan, Johan de Meij, Peter Kleine Schaars, Jan Cober, mag. Franz Peter Cibulka, Thomas Doss in Johann Mösenbichler) na področju ustvarjanja in poustvarjanja za pihalne orkestre in z njimi izvedel najbolj zahtevne skladbe vidnejših skladateljev našega časa. Nekatere skladbe so s Policijskim orkestrom zazvenele svetovno premierno.

Orkester je s koncertnimi nastopi doslej gostoval na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Angliji, Madžarski, Švici, Franciji, Makedoniji in na Hrvaškem.

V obdobju od leta 2005 do 2007 je za nizozemsko glasbeno založbo De Haske posnel tri zgoščenke, ob praznovanju 60. obletnice njegovega delovanja leta 2008 pa je izšla zgoščenka, ki je nastala v sodelovanju z RTV Slovenija in solisti zabavne glasbe.

 

Pod taktirko Milivoja Šurbka izoblikovan pravi simfonični zvok

Številni dirigenti in umetniški vodje, ki so se zvrstili v sedmih desetletjih njegovega glasbenega ustvarjanja, so vzgajali in razvijali orkester, izboljševali njegovo strokovnost ter bogatili njegov glasbeni repertoar. Od leta 1991 do 2000 je orkester pod vodstvom takratnega rednega dirigenta maestra Milivoja Šurbka izjemno nadgradil svoj umetniški izraz ter izoblikoval pravi simfonični zvok, ki je še danes njegova značilnost in odlika.

Njegovi člani izvajajo vse zvrsti glasbe, od originalnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza ter nepogrešljive narodno-zabavne glasbe.

 

Za Policijski orkester pišejo številni slovenski skladatelji

Sloves in kakovost orkestra sta k ustvarjanju spodbudila številne slovenske skladatelje in aranžerje, ki so prispevali svoja glasbena dela ter dodatno popestrili in obogatili že tako zajeten notni arhiv. Med tistimi, ki so se odzvali vabilu orkestra, da zanj napišejo skladbe, so Bojan Adamič, Vinko Štrucl, Blaž Arnič, Radovan Gobec, Jože Privšek, Dane Škerl, Pavel Šivic, Marjan Gabrijelčič, Jani Golob, Emil Glavnik, Lojze Krajnčan, Jaka Pucihar in drugi.

Orkester je leta 2005 in 2006 snemal za nizozemsko glasbeno založbo De Haske, ki je ena izmed vodilnih svetovnih založb z notnim materialom za pihalne orkestre.

 

Člani orkestra doslej že večkrat poprijeli tudi za orožje

Člani orkestra so ob več priložnostih s pravo policijsko predanostjo dokazali, da niso le glasbeniki, temveč tudi sposobni policisti. Junija 1991 so svoje uniforme oblekli za drugačne namene – v osamosvojitvenih procesih so kot del zaščitne enote milice sodelovali pri varovanju pomembnejših objektov in prevzemih orožja. Z avtomatsko puško na rami in inštrumentom v roki so med vojno tudi zaigrali, a žal le na pogrebih šestih miličnikov, padlih v vojni za Slovenijo.

Policijska pooblastila so nato izvajali tudi leta 1999, ko so ob NATO-vem bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije varovali diplomatsko-konzularna predstavništva v Ljubljani. Nazadnje so operativno delovali konec leta 2015, ko je na vrhuncu migrantskega vala v Slovenijo dnevno prihajalo tudi po 10.000 migrantov. Toda niti v tem obdobju niso popustili pri tradicionalni (praznični) koncertni dejavnosti.

 

Orkester kot vez med Policijo in slovenskimi državljani

Policijski orkester s svojim delom povezuje Policijo in slovenske državljane. Sodeluje namreč na vseh državnih in protokolarnih dogodkih, muzicirajo na samostojnih koncertih po Sloveniji ter redno izkazujejo čut za človekoljubnost z udejstvovanjem na dobrodelnih prireditvah.

Letno opravijo tudi po 280 nastopov in več, saj glasbeniki vse pogosteje delujejo tudi v manjših komornih sestavih. Leta 2016, na primer, pa so jih odigrali kar 307. Nekatere koncerte so odigrali v sodelovanju s slovenskimi pop izvajalci. Doslej so tako sodelovali že s skupino Tabu, Vladom Kreslinom, Tanjo Žagar, Zlatkom, Modrijani, Otom Pestnerjem, Slavkom Avsenikom in drugimi.

Člani Policijskega orkestra so s svojim glasbenim in operativnim delom, strokovnostjo, zavzetostjo, predanostjo in zavezanostjo dvojnemu poklicu glasbenika in policista v čast in ponos ne le Policiji, temveč tudi slovenski državi.