50bannerGray

Prvi osebni računalnik je bil vreden toliko kot takrat nov Golf. ... Njihov nadaljnji razvoj je s seboj prinašal bonbončke in tudi kisla jabolka. ... Po osamosvojitvi je bila Slovenska Policija med prvimi organizacijami v državi, ki je dobila svoje spletne strani. Na prelomu tisočletja pa smo z dobro pripravo tudi uspešno prestali skorajda napovedani konec sveta. ... Pri postavitvi sistema SISone4ALL smo skupaj s kolegi s Portugalske orali ledino.

Stanje v preteklosti

Sedanja organizacijska oblika dejavnosti informatike in telekomunikacij, UIT, letos praznuje 50 letnico. Osebni računalniki v informacijskem sistemu Policije pa več kot polovico manj. Vsi, ki danes delamo na tem področju, smo strnili glave, napeli sive celice in poskusili opisati glavne značilnosti razvoja od takratnih začetkov do danes. Prve osebne računalnike smo kupili, zdaj že davnega, leta 1985. Prišli so v svet, kjer je dominiral centralni računalnik, na katerega so bili preko kontrolnih enot, modemov in najetih linij povezani terminali, ki so takrat izgledali kot velika ohišja, "škatle", ki so od daleč spominjala na televizijski aparat in so prikazovale zelene črke in številke na črni, oziroma temno sivi podlagi. Hitrosti prenosa podatkov smo takrat merili v kilobitih na sekundo, pravzaprav je bila pri prenosu podatkov uporabljana enota kilobaud. Toda, takrat smo veljali kot imetniki enega najmodernejših računalniških centrov v Sloveniji in neskromno povedano, tudi v širši domovini, Jugoslaviji, nismo slabo kotirali.

Uvedba prvih osebnih računalnikov

V tako okolje so torej leta 1985 prišli prvi osebni računalniki, mimogrede, tudi avtor tega prispevka je takrat začel svojo pot na policiji. Začelo se je z nakupom treh osebnih računalnikov, od katerih je bil, če se prav spominjam in kot pravijo tudi drugi sodelavci, vsak od njih vreden toliko kot nov službeni osebni avtomobil, znamke Golf. To je bilo pravo malo čudo tehnike. 512 KB delovnega pomnilnika, "tiste velike" 51 palčne diskete, 10 MB trdega diska in barvni CGA zaslon, ki je premogel celo dve različni kombinaciji treh barv. Programska oprema računalnika je bil operacijski sistem DOS, za programiranje pa je uporabljal integrirani interpreter za programski jezik Basic. Dovoljeval je do 64 KB velike programe. "To je pa ogromno, kdaj bo pa kdo napisal kaj tako velikega!" so bile neredko slišane izjave. Dobili smo še en enostaven urejevalnik besedil, prilagojen za pisanje programov in to je bilo vse. >Zverina in pol< in to dobesedno.

Prvi programski standard

Cena osebnih računalnikov je v naslednjih letih neprestano padala, na trg je prihajala nova programska oprema in tudi sami smo razvili prenekatero aplikacijo. Tako je bilo počasi oblikovano prvo standardno programsko okolje, katerega smo nameščali na osebne računalnike v policiji. Glavno ogrodje je bila tako imenovana izbira programov, po domače AutoMenu, preko katerih je bil poenostavljen zagon posameznih pomožnih funkcij in programov. DisplayWrite, tekstualni urejevalnik besedil, je še vedno svež v spominu marsikaterega sodelavca. Programska oprema: ISPM/ISPP - informacijski sistem policijskih postaj, v delovni uporabi še do pred nedavnim, pravzaprav za starejše zadeve še danes, Dbase III, za delo z manjšimi podatkovnimi bazami, IBM 3270 Emulation program, za uporabo aplikacij na centralnem računalniku, so bile glavne komponente, ki so se izvajale na osebnih računalnikih. Te pa so poganjali Intel procesorji 80286, nekateri boljši računalniki pa so imeli tudi že 80386.

Seja in EPONZ

Ne da bi se tega prav zavedali, pač pa bolj slutili, se je začela približevati osamosvojitvena vojna. V pripravah nanjo se je rodila prva elektronska pošta imenovana SEJA. Le kdo je takrat že slišal za internet in e-mail? No, slovenska Policija, vsaj njen vrh, je takrat elektronsko pošto pač že imel. Seveda ni bila tako dodelana in prijazna do uporabnikov kot so sodobni odjemalci elektronske pošte. Je pa služila svojemu namenu in po vojni je na njeni osnovi nastala EPONZ, elektronska pošta policije, ki je bila v uporabi kar nekaj let, do pred nedavnim, ko jo je zamenjala EPP. EPONZ-u je bil kasneje dodan še rezervni sistem za prenos sporočil, SEJA II, ki je bil postavljen na osebnih računalnikih z operacijskim sistemom OS/2. Uporabniški vmesnik je deloval že v grafičnem načinu. To je bilo pravzaaprav prvo grafično delovno okolje, ki je bilo uporabljeno v policiji.

Akcija Latin2/PCGuard

Tempo razvoja na področju osebnih računalnikov se je nato še stopnjeval. Prinašal je bonbončke in tudi kisla jabolka. Eno takih kislih jabolk je bil standard za podporo slovenskih črk, predvsem šumnikov. Ta se je spremenil in zato smo morali podporo za novi standard namestiti na vse računalnike. Poseg smo združili tudi s poenotenjem programske opreme, namestitvijo zaščitne programske opreme in osnovnim vzdrževanjem strojne opreme. To je bila velika akcija, ko je šla ekipa naših strokovnjakov na vsako PU, na kateri so "obdelali" vsak osebni računalnik. Rezultat te akcije je bila poenotena programska oprema in veliko manj težav pri uporabi računalnikov, saj zaradi nameščene zaščitne programske opreme ni več prihajalo do namernih ali nenamernih sprememb programskih definicij in s tem povzročenih odpovedi delovanja.

Prvi Windowsi in Internet

Windows 3.1 so se, tako kot povsod po svetu, pojavili tudi v informacijskem sistemu policije. Kljub temu v množično uporabo v Policiji ta verzija ni prišla. Je pa nakazala novo smer razvoja in uporabe nove programe opreme. Word in Excel sta počasi začenjala nadomeščati DisplayWrite in QuatroPro. Še odločnejše in korenitejše spremembe so se začele nakazovati s prvimi obrisi interneta v Sloveniji. Pred nekoliko več kot desetimi leti je ugledala luč sveta prva internetna stran Policije - www.policija.si. Takratna verzija je bila nameščena na strežnikih SGI Indy z operacijskim sistemom Irix, eno od variant Unixa. To se je zgodilo jeseni leta 1996. Ko je internet začel svoj svetovni pohod, se je s svojim strežnikom vanj vključila tudi slovenska Policija. Bila je med prvimi organizacijami v državi, ki je dobila svoje spletne strani. Nekoliko pred tem pa je luč sveta ugledal tudi prvi intranet policije. To obdobje je zaznamoval tudi zelo hiter razvoj na področju podatkovnih povezav. Število lokalnih računalniških omrežij se je začelo naglo večati. Lokalna omrežja so takrat sestavljali osebni računalniki z, večinoma, DOS operacijskim sistemom in strežniki, ki so delovali pod operacijskim sistemom OS/2.

Virusi

Kot sem že prej omenil, je razvoj prinašal bonbončke in kisla jabolka. Eno od njih smo že omenili, druga takšna kislica pa so tudi računalniški virusi. Ti so pravzaprav stalnica na področju osebnih računalnikov. Prve viruse smo zaznali le nekaj let po uvedbi prvih računalnikov. "Tinny", 1704, 1813, PingPong  se jih kdo še spomni? To so bili eni izmed prvih virusov. Pretežno neškodljivi, nadležni in relativno okorni pri širjenju. Seveda smo poskrbeli za zaščito in razvili prve protivirusne programe. Z začetkom obdobja Windowsov in širitvijo interneta pa so virusi postali velika nevarnost, saj je bilo čedalje več tako imenovanih destruktivnih, ki so povzročali izgubo podatkov. Z internetom so dobili pravo avtocesto po kateri so se lahko širili z nesluteno hitrostjo. S pomočjo sodobne protivirusne zaščite je zaenkrat ta zalega kar uspešno ukročena, a vseeno je potrebna previdnost, saj se še vedno pojavljajo nove in nove verzije. Zato še vedno velja, pozor pred neobičajnimi, nenaročenimi poštnimi sporočili.

Vpeljava grafičnega delovnega okolja

Nekje sredi devetdesetih let se je začela prevlada Microsoftovih operacijskih sistemov in programske opreme za pisarniško uporabo. Prišli so Windows 95 in pisarniški paket MS Office 95. To sta bila gradnika, na katerih je bil postavljen nov programski standard, pravzaprav prvo grafično delovno okolje, ki je bilo vpeljano v splošno uporabo v policiji. Najprej na PU Novo Mesto, kjer so z novo stavbo dobili tudi novo računalniško opremo z novim delovnim okoljem, nato pa še vse ostale PU in veliko policijskih postaj. Po nekaj letih je sledil zlovešče napovedani "millennium bug", year 2000, Y2K, leto 2000 in še nekaj sinonimov je bilo v uporabi za pretečo nevarnost. No, z dobro pripravo smo tudi to uspešno prestali, dasiravno so nekateri napovedovali, skorajda, kar konec sveta. Število lokalnih računalniških omrežij in s tem tudi strežnikov in odjemalcev pa se je še naprej nezadržno večalo.

Evropska unija in Schengen

Nameščanje nove opreme je še poseben pospešek dobilo s prvimi evropskimi denarnimi sredstvi za opremljanje državne meje. Delovno okolje na osebnih računalnikih smo nadgradili tako, da je temeljilo na Windows 2000 z dodano ustrezno verzijo pisarniškega paketa in ostalo programsko podporo. S takšno konfiguracijo smo se najprej lotili "južne meje", kjer smo steze na mejnih prehodih še dodatno opremili z OCR-B čitalci in ustrezno programsko opremo. Konec je bilo pretipkovanja podatkov iz dokumentov v računalniški sistem. Takšno delovno okolje je še danes v uporabi na približno polovici vseh osebnih računalnikov. Na preostali polovici pa je že nameščen operacijski sistem Windows XP in ustrezna programska oprema. Hkrati z uvedbo novega operacijskega sistema na osebnih računalnikih smo v uporabo vpeljali tudi novo programsko opremo na strežnikih, Windows Server 2003. Hkrati pa so se aplikacije selile v spletno okolje. Tudi strojna oprema je silovito napredovala. Zmogljivi Pentium procesorji, LCD zasloni, CD, DVD, USB ključki. O tem smo lahko pred leti le sanjali, danes pa je vse to v redni uporabi. Tudi na področju povezovanja računalnikov je bil razvoj zelo hiter. Danes praktično ni več večje enote v policiji, kjer računalniki ne bi bili povezani v lokalno računalniško omrežje, LAN. V lanskem "rekordnem" letu smo z novo tehnologijo opremili vse enote Policije na zunanjih meji EU. Modernizirali in na novo smo postavili 50 lokalnih omrežij.

Sklop naprav, ki omogočajo delovanje v schengenskem informacijskem sistemu, stikala in strežniki

Sklop naprav, ki omogočajo delovanje v schengenskem informacijskem sistemu, stikala in strežniki

Potrebno pa je bilo narediti še nekaj. Za vključitev Slovenije v schengensko območje je bilo potrebno slovenski Policiji omogočiti dostop do schengenskega informacijskega sistema. Eden od ključnih elementov za to je strežniški sistem SISone4ALL, katerega smo morali v zelo kratkem času postaviti v življenje in povezati oziroma integrirati z našim obstoječim informacijskim sistemom. Pri postavitvi tega sistema je šlo za simultano akcijo v desetih novih članicah in tu smo skupaj s kolegi s Portugalske pravzaprav orali ledino in na koncu koncev zadevo uspešno zaključili ter s tem omogočili vključitev Slovenije v schengenski prostor.


Samuel Simšič, ORLIS CI UIT