Pri preverjanju telesnih zmogljivosti v okviru izbirnega postopka lahko kandidat (m/ž) doseže največ 100 točk. Minimalni pogoj za uvrstitev v naslednjo fazo izbirnega postopka je 40 točk pri preizkusu telesnih zmogljivosti ter uspešno opravljen Cooperjev test. Cooperjev test je sprejemljiv, če ga preteče še v času za 0 točk – do postavljene mejne vrednosti. Maksimalno število točk pri posameznem preizkusu je 20.
|
Preizkus obsega: |
1. Tek na 60 metrov
Motorična lastnost, ki jo meri ta preizkus, je hitrost.
Preizkus se izvaja v veliki telovadnici. Start je polvisok, teče se v polkrogu. Povelje na startu je: "Na mesta, pozor, zdaj!" Kandidat ima možnost ponovitve samo v primeru padca. Maksimalno število točk je 20 za rezultat 9,8 sekunde pri kandidatih oziroma za rezultat 10 sekund pri kandidatkah. Spodnja meja je pri 11,7 sekunde za kandidate oziroma 13,7 sekunde za kandidatke.
|
|
2. Skok v daljino z mesta
Preizkus meri motorične lastnosti: eksplozivnost, odrivno moč nog in koordinacijo odriva.
Preizkus se opravlja na posebni preprogi za merjenje skoka v daljino. Odriv mora biti sonožen. Pred odrivom se sme kandidat vzpeti na prste, ne sme pa izvesti odriva s poprejšnjim poskokom. Kandidat opravi najmanj tri skoke, od katerih se upošteva najdaljši. Meri se pravokotna razdalja od črte na odskočišču do tiste točke doskoka, ki je najbližje črti odskočišča. Maksimalno število točk je 20 za 267 cm dolg skok pri kandidatih oziroma 235 cm pri kandidatkah. Spodnja meja je 214 cm za kandidate oziroma 156 cm za kandidatke.
|
3. Premagovanje ovir nazaj
Preizkus meri naslednje motorične sposobnosti: koordinacijo gibanja vzvratno, koordiniranje prenosa obremenitev vseh okončin in prostorskega zaznavanja. Kandidat mora z vzvratno hojo po vseh štirih (teža mora biti razporejena tudi na roke; z rokami se ne sme drseti) preiti prostor v razdalji 10 m. Vzvratno mora preplezati spodnji del švedske skrinje (na njem je še oblazinjen pokrov skrinje) in se splaziti skozi njen okvir, ki je postavljen prečno na stezo. Med opravljanjem preizkusa lahko gleda nazaj med nogami, ne sme pa niti za hip obrniti glave. Meritev se zaključi, ko kandidat z obema rokama preide ciljno črto. Maksimalno število doseženih točk je 20 za dosežen rezultat 6,4 sekunde pri kandidatih oz. 7,4 sekunde pri kandidatkah, minimalno število pa 1 za rezultat 9,6 sekunde pri kandidatih oz. 11,3 pri kandidatkah.
|
4. Zgibe
S preizkusom se meri dinamična moč rok, prsnega koša in hrbta.
Test se izvaja na drogu v veliki telovadnici. Naloga je opraviti čim več zgib. Iz proste vese na drogu (z iztegnjenimi rokami) s podprijemom začne kandidat izvajati zgibe. Vsakokrat se dvigne le toliko, da z brado preide drog. Po tem se spusti v začetni položaj z iztegnjenimi rokami in začne s ponovnim izvajanjem naloge. Med izvajanjem mora biti telo mirno; guganje ali zamahi s telesom niso dovoljeni. Kandidat se z brado ne sme nasloniti na drog ali se z nogami dotakniti tal. Rezultat je število pravilno opravljenih zgib. Nalogo opravlja kandidat enkrat. Maksimalno število točk je 20 za 13 ponovitev za kandidate in 11 ponovitev za kandidatke, minimalno število pa 3 za kandidate in 1 za kandidatke.
|
5. Cooperjev test (2400 m)
S Cooperjevim testom se merita: vzdržljivost srčno-žilnega in dihalnega sistema ter vzdržljivost mišic nog.
Tek vzdržljivosti se izvaja na atletski stezi. Kandidat mora preteči 6 krogov (1 krog je dolg 400 m). Maksimalno število doseženih točk pri Cooperjevem testu je 20 za rezultat 9 minut in 36 sekund pri kandidatih oz. za rezultat 12 minut in 36 sekund pri kandidatkah, najmanjše pa 1 za rezultat 11 minut in 30 sekund pri kandidatih oz. 14 minut in 30 sekund pri kandidatkah. Pri tem preizkusu šteje, da je kandidat še uspešen tudi, kadar razdaljo preteče v času do 12 minut in 29 sekund, kandidatka pa v času do 14 minut in 59 sekund, a ne dobita nobene točke.
|
|
Povezane vsebine
Priporočila za pripravo na preizkus telesnih zmogljivosti
Pogoji za zaposlitev kandidatov za policiste in izbirni postopek
Zgoraj objavljeni kriteriji veljajo od. 1. 2. 2018.
Vir ilustracij: Športno vzgojni karton, Ministrstvo za šolstvo in šport leto 1996