Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, saj je tesno povezano z rekreacijo, sprostitvijo, uživanjem v naravi, a navsezadnje tudi z nevarnostjo. 

Vsakoletni, skorajda milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh s seboj prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. 

Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje.

gore

 

Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah. Da bi se nesrečam izognili, se je treba v gorah držati osnovnih pravil.


Kako na pot v gore? 

PRIPRAVE NA PLANINSKI VZPON ALI POHOD:

 

  1. Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se izognete zgodnjemu mraku pozimi ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.
  2. Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
  3. Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.
  4. Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z lečečim zdravnikom.
  5. Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).
  6. Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.
  7. O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.
  8. Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.

 

HOJA V GORE:
  1. Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine.
  2. Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je potrebno imeti čas in budno je potrebno opazovati okolico ter poslušati - padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem.
  3. Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite pet-minutni počitek.
  4. Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
  5. Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
  6. Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja.
  7. Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.
  8. Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečuje izčrpanost in dehidracijo.
  9. Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.
  10. Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.
  11. Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.
  12. Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.
  13. Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.
palica

 

Ob upoštevanju teh napotkov in lastnih zmožnosti se boste z gora vračali s prijetnimi izkušnjami!