Prve policijske pisarne so bile ustanovljene leta 1993 na območju Policijske uprave Kranj, ki so mu kmalu sledila še območja drugih policijskih uprav. Policija jih je začela vzpostavljati na osnovi projekta Javna varnost, tako da je ukinila policijske oddelke in vzpostavila policijske pisarne, ponekod pa so bile policijske pisarne ustanovljene tudi na pobudo lokalne skupnosti. Glavni namen vzpostavitve njihovega delovanja je bil ljudem čimbolj približati delo policije.

Glede na dolgoletni obstoj policijskih pisarn nas je v upravi uniformirane policije na generalni policijski upravi (UUP GPU) zanimalo, ali policijska pisarna kot oblika dela služi svojemu namenu ali pa jo je potrebno preoblikovati oziroma kako drugače zasnovati.

Na podlagi ankete leta 2004 smo namreč ugotovili, da je mnenje lokalnih skupnosti in krajanov o policijskih pisarnah različno. Nekateri so bili nezadovoljni zaradi ukinitve policijskih oddelkov, drugi so bili zadovoljni z že ustanovljenimi pisarnami, vendar so želeli povečati prisotnost vodij policijskih okolišev (VPO) in drugih policistov med ljudmi, spet drugi so izrazili željo po ustanovitvi novih pisarn, medtem ko se nekateri anketiranci do tega vprašanja sploh niso opredelili. Tudi mnenje policijskih uprav je bilo različno. Nekatere uprave so želele določene policijske pisarne ukiniti, ker niso videle pravega pomena njihovega obstoja, druge so jih želele spremeniti v policijske oddelke ...

Zaradi tako različnih mnenj smo se v UUP GPU odločili, da pripravimo pilotski projekt, s katerim bomo poskušali popestriti delo policijskih pisarn. Za učinkovito in uspešno delovanje policijske pisarne je namreč potrebno najprej na novo opredeliti njeno vlogo, zagotoviti pogoje za njeno delovanje in nato oblikovati različne metode in oblike dela, ki bodo dosegle cilje in namen delovanja policijske pisarne. Projekt oživljanja preventivnega dela v policijskih pisarnah je bil namenjen prav temu: da bi policijske pisarne učinkovito in uspešno delovale oz. da bi policijo povezovale s prebivalci lokalne skupnosti in jim tako zagotavljale večji občutek varnosti. S projektom Delo vodij policijskih okolišev in drugih policistov v policijski pisarni smo želeli ugotoviti tudi, ali lahko z večjo aktivnostjo VPO-ja v policijski pisarni dosežemo večji obisk občanov in s tem tudi upravičenost obstoja policijskih pisarn. Cilji projekta so bili skratka naslednji: večja prepoznavnost VPO-jev in drugih policistov ter njihovega dela med ljudmi, višja stopnja zaupanja v policijo, boljše partnersko sodelovanje in večji občutek varnosti v lokalni skupnosti.

V enoletnem projektu (od 1. 4. 2004 do 1. 4. 2005) je sodelovalo pet policijskih pisarn: Divača, Ivančna Gorica, Bohinjska Bistrica, Šoštanj in Mislinja. Kriteriji, na podlagi katerih so jih policijske uprave izbrale za sodelovanje v projektu, so bili: nezadovoljstvo javnosti zaradi odsotnosti policije v okolišu in slabega dela policijske pisarne, povečanje varnostnih problemov ali strahu pred kriminalom in prostorska primernost pisarne za različne aktivnosti.

Projekt smo vrednotili na podlagi razgovorov z župani, komandirji, vodji policijskih okolišev ter na podlagi rezultatov dveh javnomnenjskih anket; prva je bila izvedena še pred začetkom projekta, druga pa ob njegovem zaključku. Ugotovili smo, da je policijska pisarna primerna in ustrezna oblika dela policije, s katero lahko zagotovimo še boljše varnostne razmere in povečamo občutek varnosti med lokalnim prebivalstvom. To pa bomo dosegli tako, da bomo policijsko delo prilagodili lokalni varnostni problematiki, kajti obstoj policijske pisarne na nekem lokalnem območju sam po sebi še ni garancija za dobre varnostne razmere. Odločilnega pomena je vsebina policijskega dela na območju policijske pisarne, zlasti samoiniciativnega in kreativnega dela VPO-jev ter partnerskega sodelovanja občanov in predstavnikov lokalnih skupnosti s policijo pri preprečevanju različnih negativnih varnostnih pojavov. Le skupno delo na tem področju nam lahko zagotovi boljše varnostne razmere in večji občutek varnosti.