Projekt Samostojna policijska postaja je potekal od 1. januarja 2005 do 30. decembra 2006. Zanj smo se v policiji odločili zato, da bi policijsko delo čim bolj približali ljudem ter jim omogočili, da bodo lahko izpostavili tiste varnostne probleme, ki jih po njihovem mnenju najbolj ogrožajo. Zato so bile policijske postaje čim bolj odprte za mnenja in predloge javnosti. S projektom sta bili vodstvom policijskih postaj zagotovljeni samostojno načrtovanje dela in razporejanje policistov na delo, poleg tega so lahko samostojneje izbirali različne metode in oblike dela, tako represivne kot preventivne, in so tudi bolje in lažje upoštevali interese lokalne skupnosti. Projekt je namreč pomenil določeno stopnjo decentralizacije policijskega dela, in sicer predvsem pri razporejanju in organiziranju dela, deloma pa tudi pri določanju prednostnih nalog na lokalni ravni. Projekt, ki ga je pripravila za to ustanovljena projektna skupina, je dve leti poskusno potekal na območju šestih policijskih postaj: PP Ptuj, PP Slovenske Konjice, PP Ravne na Koroškem, PP Ljubljana Vič, PP Trebnje in PP Izola. Policijske postaje so bile izbrane na podlagi razpisa, na katerega so se vodstva lahko sama prijavila. S tem smo želeli zagotoviti, da bi bili komandirji policijskih postaj tudi motivirani za delo v projektu, saj smo od njih pričakovali večjo odgovornost in kreativnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Projektna skupina je tudi sproti razreševala različna vprašanja in dileme, ki so se pojavljale med izvajanjem projekta.


Glavna cilja projekta sta bila:

  • povečati občutek varnosti ljudi in ohraniti obstoječe stanje varnosti, glede na statistične kazalce;
  • z boljšim delom doseči večje zaupanje in zadovoljstvo ljudi z delom policistov ter boljše medsebojno sodelovanje, zlasti pri preventivnem delu.


Kako smo cilje merili?

Na policijskih postajah, ki so sodelovale v projektu, smo poleg statističnih podatkov uporabljali dodatna merila za ocenjevanje uspešnosti dela. Ker smo želeli, da bi policisti ponovno vzpostavili ali izboljšali stik s prebivalci lokalne skupnosti, pridobili večje zaupanje, medsebojno sodelovanje ter večje zadovoljstvo z delom policije, so morali, poleg klasičnih represivnih oblik, pogosteje izvajati preventivne oblike in metode dela, ki jih pa ne moremo meriti s klasičnimi statističnimi podatki. Poleg tega so izvajali večinoma tiste naloge, ki so bile odraz varnostnih razmer v okolju, v katerem delujejo, tako jih glede števila različnih ukrepov po posameznih delovnih področjih nismo mogli primerjati z drugimi postajami. Zato je bil potreben nekoliko drugačen pristop, da so policijsko delo lahko neposredno ocenjevali tudi prebivalci lokalne skupnosti. Izvedene so bile ankete javnega mnenja, in sicer na območjih postaj, kjer je projekt potekal, in na območjih postaj, ki niso sodelovale v projektu, vendar so bile po velikosti primerljive s projektnimi postajami: PP Slovenska Bistrica, PP Šentjur pri Celju, PP Radlje ob Dravi, PP Ljubljana Bežigrad, PP Metlika in PP Piran. Anketiranje je bilo izvedeno pred izvedbo in po zaključku projekta. Anketiranje je bil tudi edini strošek projekta (približno 300.000 SIT), izvajali pa so ga študenti, večinoma štipendisti Ministrstva za notranje zadeve.


Ocena projekta

Po koncu izvajanja projekta je bilo pripravljeno zaključno poročilo, ki je zajemalo rezultate končnega anketiranja občanov in primerjavo z rezultati anketiranja pred izvedbo projekta, povzetek mnenj vodstev PU in PP o projektu (na podlagi njihovih poročil), primerjavo varnostnih razmer ter rezultate anketiranja vodstev in policistov PP.


Na splošno je projekt dosegel svoj namen oziroma cilje:

  • Varnostne razmere so se na območju samostojnih PP na splošno izboljšale oziroma na območju nobene PP ni bilo pomembnega poslabšanja.
  • Ocene občanov (več različnih vprašanj: občutek varnosti, zadovoljstvo s preventivnim delom policistov in zaupanje vanje, zadovoljstvo s postopki, poznavanje vodje policijskega okoliša in pripravljenost na sodelovanje s policijo) so se večinoma rahlo izboljšale, vendar bi večje učinke lahko merili šele po daljšem izvajanju projekta. Vsekakor pa je dosežen namen projekta pokazala primerjava z rezultati anketiranja na območju neprojektnih PP, saj so bile ocene tamkajšnjih občanov leta 2004 v povprečju boljše kot na območju samostojnih PP, leta 2007 pa so bile boljše na območju samostojnih PP.
  • Projekt je dosegel svoj namen tudi po ocenah vodstev in policistov. Najbolj je po mnenju obojih projekt vplival na povezanost z občani in lokalno skupnostjo ter na njihovo pripravljenost na sodelovanje s policisti, pozitivno pa se je kazal tudi v medsebojnih odnosih in delovnem vzdušju na PP ter motiviranosti za delo.


Komandirji so bili torej zadovoljni s takšnim načinom dela; imeli so možnost, da so se lahko bolj posvetili lokalnim varnostnim problemom, torej so tudi lažje zadovoljili varnostne interese skupnosti. Po razpoložljivih podatkih so bili tudi predstavniki lokalne skupnosti (župani in predsedniki mestnih četrti ter krajevnih skupnosti) zadovoljni s projektom. V enotah so se pojavile nove ideje, kako delo izboljšati. To pomeni, da je projekt vzpodbudil večjo kreativnost in samoiniciativnost vodstev PP. Obravnavali so se problemi, ki so značilni tudi za druge postaje, torej so rešitve lahko koristne in uporabne tudi zanje. Zato je vodstvo policije po končnem poročilu o projektu sprejelo sklep, da je projekt na splošno prinesel nekatere nove ideje in rešitve pri delu, ki jih vsekakor lahko koristno uporabijo tudi v drugih policijskih enotah.